Udeleženci oddaje Pogovor o
Milharčič: Škof je oče duhovniku, a tudi zlorabljenemu otroku
Slovenija Marjana Debevec
V oddaji Pogovor o smo odprli temo, ki zadnje tedne še pogosteje polni vsebine medijev in sicer spolne zlorabe v Cerkvi. V studiu z nami sta bila člana Ekspertne skupine za reševanje primerov spolnih zlorab pri SŠK predsednik, Lojze Milharčič in pravnik dr. Andrej Naglič ter družinska terapevtka Milena Svetlin. V prvem delu oddaje smo pregledali, kako je z zaščito otrok v cerkvenih ustanovah pri nas, kakšni so postopki in kaj pravi statistika.
Naloga ekspertne skupine je najprej pomoč žrtvi in njenim domačim, da pride do prijave in da se jim omogoči stik s terapevtom. Omenjena skupina izreče tudi prvo opravičilo s strani Cerkve, po drugi strani pa je posvetovalno telo za škofa, kako naj pristopi oz. kaj naj konkretno naredi v določenem primeru. Vsaka žrtev, ali pa kdor koli sumi na zlorabo v Cerkvenih krogih, lahko to prijavi ali škofu, ali pa na ekspertno skupino.Škof pa mora potem takoj duhovnika umakniti iz mogočega stika z žrtvijo ali potencialnimi drugimi žrtvami.
Žal pa se žrtve večkrat težko izpostavijo, saj jih čaka dolg in boleč postopek obravnave na sodiščih. Mladoletna žrtev tudi sama ne ve, kako to storiti, je povedala zakonska in družinska terapevtka Milena Svetlin. »Otrok na nek način vedno govori o tej zlorabi. Govorijo njegova dejanja, govorijo njegove besede, govorijo njegove oči, te so še posebej zgovorne. In ker ne ve, kakšen bo odziv, ker so na drugi strani osebe z avtoriteto, kaj bo moja mama rekla, kaj bo moj oče rekel, in vedno govori, ne upa si pa spregovoriti.«
Tako otrok zlorabo globoko potlači v sebi in se ta pogosto šele po več desetletjih iz nezavedne sfere vrne v zavedno. Zato je treba otrokom znati prisluhniti ne pa jih žrtvovati, ker mogoče sami ne vemo, kako se na zlorabo odzvati, je še prepričana Svetlinova. »Ker če bom jaz prijavil soseda, da zlorablja svojega otroka, ali pa če bom prijavil duhovnika, da sem opazil to, sem izpostavljen jaz. Ali sem se jaz sposoben soočiti z vsemi tistimi govoricami, ki bodo krožile v okolici in v župniji?«. Vsak od nas namreč nosi odgovornost za to, kar se dogaja okrog nas.
»Znotraj Cerkve gledano je to proces, ki se bo moral še zgoditi. Škof je oče duhovnikom, a je tudi oče tistemu otroku, ki je zlorabljen«, poudarja predsednik Ekspertne skupine za reševanje primerov spolnih zlorab pri SŠK Lojze Milharčič.
Zato je pomembno, da se kandidate za duhovnike pozorno spremlja, da bivajo v skupaj in da si jih spremlja tudi v prvih letih po posvečenju, pravi pravnik in tudi član omenjene skupine dr. Andrej Naglič. »In še to je zelo priporočljivo, da duhovniki živijo neko skupnost, da so povezani med seboj, ne da so osamljeni, da se ne ve, kaj kdo dela.«
Problem je, če se nekdo za duhovništvo odloči zaradi karierizma, ali pa je nagnjen k materializmu in usmerjenosti nase. »Predvsem pa tudi naše pastoralno delo zastavimo tako, da minimaliziramo možnosti, da nastanejo takšna kazniva dejanja. Cerkev na Zahodu je že šla v to smer in tudi nas čakajo določeni ukrepi«, še dodaja Naglič. To je namreč naloga omenjene ekspertne skupine.
Pa še nekaj statistike: »Približno 90 odstotkov zlorab se zgodi znotraj družine, ostalih deset pa na različnih področjih, bodisi izobraževanja, športa, šova, področje turizma in pa verskih dejavnosti«, še dodaja Milharčič. Na vseh nas je torej odgovornost, da imamo odprte oči in smo pozorni na to, kar se okrog nas dogaja.
