FOTO: Mladi na planini Krstenica: Planšarijo imamo v krvi

08. 08. 2018, 09:12 Rok Mihevc

So mladi, ki počitnice preživijo na plaži in za raznoraznimi ekrani in so mladi, ki celo poletje preživijo na planini, pasejo krave, molzejo in delajo sir, skuto, maslo. Neverjetna zgodba letošnjega poletja se dogaja na nadmorski višini 1655m, na planini Krstenica.

To zgodbo smo ujeli tudi sodelavci Radia Ognjišče, ko smo se na povabilo tamkajšnje mladine, odpravili v te čudovite bohinjske konce. Študenta, Veronika in Jernej, sestra in brat, sta prevzela delo na planini in kot smo videli, jima gre delo zelo dobro od rok. »Kot majhni smo vsako poletje pomagali naši stari teti Cilki. In ko smo bili pred tremi leti pred tem, da se bodo menjale generacije, smo sami prevzeli tole in ni bilo težko, saj smo bili že vajeni tega dela in nam je hitro prišlo v kri.«

Planina, s katere se vidi čudovit razgled na Krn, Vogel, Šijo in Črno prst, je zelena in odprta. Paše je veliko in manj je gozdov, zato je temu primeren veličasten razgled, opisuje Veronika. »Ker pot do vrha ni tako dobro označena, je tudi manj turistov in je prava oaza miru.« Trenutno oskrbujejo 34 glav živine, od tega 25 molznic, Veroniki in Jerneju pa pomagajo mlajši pomočniki. Kot pravijo, je dan zelo natrpan, začne se zarana ob 4.40, ko jih naprej čaka »iskanje« krav po planini. »Poležavanja zjutraj je bolj malo, saj živina in delo ne čakajo.«

Ko so krave v hlevu, ki mimogrede, vsaka ve na katero stalno mesto mora, sledi molža in kasneje predelava mleka v sir, skuto, maslo, kislo mleko in jogurt. Za takšno delo je potrebno veliko reda ter discipline in ker je delo tudi rutinsko, tudi veliko dobre volje, opisuje Jernej. »Na dan namolzemo približno 340 litrov mleka. Najprej posnamemo smetano večernega mleka, ga vlijemo v kotel, dodamo jutranje mleko in ga nato s siriščem in kulturo osirimo. Sledi postopek izdelava sira, ko ga s strnačem mešamo in ga ogrejemo na 47 stopinj Celzija. Mešamo 25 minut in nato sir damo v modele. Delo čez dan je tudi obračanje sira v modelih, ki ga nato damo na police in v slano vodo. Sledi zorenje, vsaj 14 dni.« In ker pri njih na planini ni dovolj prostora, ga tedensko vozijo v dolino. Tako pridelajo približno 30kg sira na dan, kasneje pa se količina zmanjša, saj je tudi mleka proti jeseni manj.«

Mladi tako navdušujejo s tovrstnim delom in odgovornostjo prevzema skrbi za živino, izdelovanja sira... Kot pravijo, miru planinskega sveta ne bi menjali za vsakodnevni utrip doline in vrvež, blišč sodobnega sveta. Je poseben privilegij sobivati z naravo. »Se kar navadiš tega življenja in včasih še preveč pozabiš na kakšne skrbi v dolini. Ta mir je res dragocen.« No, kdaj se ta mir prekine in se zasliši harmonika, za katero poprime tudi Veronika. »Predvsem ko pridejo prijatelji na obisk, radi zaigramo in zapojemo.«

Tedensko jih obiščejo tudi lastniki krav, ki so, vsakič drugi, zadolženi, da pripeljejo hrano in odvoz sira v dolino. »Delo sicer hitro postane rutina, tako da prosti čas izkoristimo za hojo na bližnji hrib ali kaj podobnega. Je drugačen tempo in drugačno vzdušje tukaj, vsak verjetno ne bi pustil vse v dolini in prišel za dva meseca sem.« Sicer pa kdaj za dan ali dva »v civilizacijo« skočita tudi Veronika in Jernej, saj sta oba aktivna folklornika in godbenika, poleti pa tovrstnih nastopov zlepa ne zmanjka.

Jernej se oktobra vpisuje na elektrotehniko, Veronika zaključuje 2. letnik agronomije, obema pa odnos do lokalne hrane in ohranjanje slovenskega izročila veliko pomeni. »Vse to vedno več pomeni tudi v svetu, zato podpiram vse to in si želim, da se pelje naprej in ohranja tradicijo. Prav to delo in naši izdelki so vedno bolj cenjeni,« pravi Veronika, ki do ohranjanja planšarije čuti veliko odgovornost, saj je bilo včasih precej več planšarskih planin. Si pa z ostalimi, ki to še ohranjajo, izmenjujejo nasvete in so pripravljeni pomagati drug drugemu. »Najbolj dragocene so izkušnje.«

Na planini Krstenica, izhodišče do nje je s planine Blato, pomaga tudi delu predan 13-letni osnovnošolec Matevž Korošec. Pomaga skoraj vse počitnice, saj ima zelo rad delo z živalmi. »Veliko se ukvarjam z živino in bolj me pritegne krava kot telefon,« pravi Matevž. Je tudi ljubitelj hribov, navdušujejo ga lepi sončni vzhodi. »Ta svet mi je preprosto blizu. Tudi družba je super.«

Vsi ti mladi so navdih vsem svojim vrstnikom in so dokaz, da je svet sredi narave veliko bolj zanimiv, kot pa animirane igrice in zgodbice na sodobni tehnologiji.