Dobre volje ne moremo naročiti

Oddaje | 11.08.2018, 12:00 Nataša Ličen

Ni jamstva za dobre počitnice. Znižajmo zahtevnost po čudovitem dopustu. Poskrbimo raje za sprotno obnavljanje in nabiranje moči. Na dopustih prav zaradi nepripravljenosti pogosto izbruhnejo spori. Zaživimo vse leto drugačen ritem. Človek potrebuje sprotni oddih, kot srce, ki udari in nato počiva, udari in počiva. Če ljudje ne sledimo izmenjujočemu se ritmu dela in počitka, se izčrpamo in povsem izčrpani težko spet stopimo nazaj na pot polnosti življenja.

Z Alenko Rebula Tuta smo se v sobotni oddaji »Za življenje, za danes in jutri« pogovarjali o izzivih poletnega obdobja, ko marsikdo ne pomisli, kako poletje sploh deluje na nas, na naše počutje in razpoloženje.

»Naučili smo se živeti nepovezano z naravnimi ritmi, hladimo ali ogrevamo, prižigamo luči, in nam ni jasno, v katerem obdobju v letu smo. Poletje je z vidika čustev, duhovnosti, tudi telesa, zelo zahtevno obdobje, v nasprotju s tem, kar večina misli, da je poletje čas, ko preprosto sedemo, si oddahnemo, in stvari bodo same po sebi stekle na lažji način. Ni samo tako. Poleti se kaže velikanska moč sonca, ki je kot srce v človeku. Sonce nas vabi ven, med ljudi, da stopimo pod luč. Vemo, koliko moči potrebujemo, da lahko stojimo pod soncem. Če nimamo te moči, če je med letom nismo nabirali in ohranili, bomo težko vzdržali pod sončnimi žarki. Morda se čudno sliši, toda na čas srečanja s soncem, na dopust, se je treba pripraviti. Na počitnice je treba priti spočit, močan in sproščen. Na to nihče ne pomisli. Mi pa se privlečemo na dopust s povsem porabljenimi baterijami in samo čakamo, da se znova napolnijo.«

Kaj nas obnavlja?

»Skok iz napete vsakdanjosti in divjih priprav po popolnosti v dopustniški oddih, ni naravno. Poglejmo, kako na nas vpliva poletje, česa smo potrebni, kaj nam manjka. Ljudje imamo različne potrebe. Razbremenimo se pričakovanj, kam je treba iti. Prisluhnimo in začutimo, kaj iščeta naše telo in duša, iščeta stik ali tišino?«

Napetosti izhajajo iz odtujenosti

»Spomnimo se iz zgodovine, koliko zelo krvavih konfliktov se je razvilo prav v dneh okrog avgusta. To prepoznavam že dlje časa. V tem obdobju se sproži neka napetost, porast agresivnosti in nekontroliranega obnašanja, kot bi neko zatrto nasilje udarilo iz ljudi. Če nimamo notranjega miru, nas sonce lahko močno razdraži, razdraženost pa lahko preraste v nekontrolirana dejanja, dvigujemo glas, morda zamahnemo z roko nad koga. To je znova naša nepovezanost z delom sebe, ki mogoče med letom tli, ko si ne dovolimo reči določenih stvari, si ne dovolimo opaziti svojega nezadovoljstva, utrujenosti in potem nas sonce stisne ob zid. Začutimo notranjo težo, ki običajno ni zunanji pritisk, sopara, vročina in podobno, k tlom pritiska vsa tista teža, ki nam ne dovoli dihati. To je jasen znak, da si v teku leta nismo znali vzeti trenutkov za sprotno obnovo moči. Mir pride iz sence. Senca pomeni odmik. Luč potrebujemo za srečanje z drugimi, kar je en vidik, senca pa pomeni umik in molk. To je drugi vidik. In, potrebujemo ravnovesje, oba pola nas oživljata, nas obujata ter sta nam v oporo.«

Vabljeni k ogledu spletnih strani Alenke Rebula Tuta: https://www.alenkarebula.com/