Je bil v Turinski prt res zavit Jezus?
Svet | Marjana Debevec
Mediji so v preteklih dneh veliko pozornosti posvetili raziskavi forenzika Mattea Borrinija in kemika Luigija Garlaschellija, ki sta ugotovila nekaj nepravilnosti v krvnih madežih na tkanini Turinskega prta. Pristnost legendarnega mrtvaškega prta sicer še danes ni v celoti pojasnjena.
Italijanski znanstvenik Paolo Di Lazzaro je po poročanju Družine v prispevku za spletni portal Vatican Insider kritično ocenil potek nedavno opravljene britansko-italijanske sodnomedicinske analize.
Po raziskavi Borrinija in Garlaschellija, ki je bila minuli teden objavljena v publikaciji Journal of Forensic Sciences, krvni madeži na prednji in zadnji strani rok križanega predpostavljajo različne položaje rok. Krvni madež na hrbtni strani odtisa je po njunem povsem neresničen. Znanstvenika svoj dvom utemeljujeta na podlagi poskusov, ki naj bi simulirala krvaveče telo, zavito v mrtvaški prt. Domnevata, da naj bi križanje uprizorili v umetniški delavnici v 13. ali 14. stoletju.
Namestnik direktorja Torinskega centra za raziskavo prta Di Lazzaro pa je poudaril, da sta znanstvenika za svoje poskuse uporabila kri z dodatkom sredstva za redčenje, ki je manj gosta kot kri dehidriranega človeka. Poleg tega so na krvavenje križanega vplivali tudi intenzivnost krvavenja, pot, otekline in umazanija na koži. Teh dejavnikov znanstvenika po njegovih besedah pri poskusu nista upoštevala.
Glede madeža v višini bokov je Di Lazzaro dejal, da so prt lahko uporabili že pri prenosu mrtvega telesa v grob. Če bi ga prijeli za okončine, bi bila kri v telesu razporejena drugače. Za zanesljivejše rezultate raziskav je torej treba uporabiti krvne in kožne parametre, bliže tistim, ki jih želimo uprizoriti, je še zatrdil.
Ali je Turinski prt res platno, v katerega je bilo zavito Jezusovo mrtvo telo, tako še naprej ostaja skrivnost, ki pa ne vpliva na dejstvo, da nas je Jezus s svojim trpljenjem in smrtjo odrešil.
