Hrvaški in francoski škofje navdušeni nad svojima reprezentancama
| 13.07.2018, 12:00
Nedeljski finale svetovnega nogometnega prvenstva med Francijo in Hrvaško odmeva tudi v krogih Katoliške cerkve. Predsednik hrvaške škofovske konference zadarski nadškof Želimir Puljić, je v pismu selektorju Zlatku Daliću zapisal, da je finale krona njihovega dela, treningov in povezanosti. S sporočilom so se oglasili še nekateri hrvaški škofje, ponekod pa so se v sredo zvečer po tekmi oglasili zvonovi. Tudi Francozi so veseli, da so se uvrstili v nedeljski finale, je sporočil škof iz Rouena Dominique Lebrun, ki je bil trinajst let sodnik pri Francoski nogometni zvezi. V času, ko se nogomet vse bolj komercializira, ne smemo pozabiti, da je šport igra, je dejal škof Lebrun.
Predsednik Hrvaške škofovske konference nadškof Puljić, je v sporočilu članom reprezentance in selektorju Zlatku Daliću uvodoma zapisal, da jim iz srca čestita in želi, da bi z enakim žarom, predano in z navdušenjem, a kljub temu z občutkom skromnosti in ponižnosti šli na finalno tekmo, ki predstavlja krono večletnega dela, treningov in povezanosti. Nadškof še dodaja, da so navdušili vse: »Navdušili ste vse v Domovini in širom sveta s svojim rezultatom in športnim duhom na igrišču. Predvsem pa je timska igra in povezanost med vami, ki je sevala iz malih ekranov, rodila sad in bila nagrajena z uspehom. Prav zato ni nenavadno, da so vas podpirali in za vas navijali ne samo vaši zvesti navijači, ampak tudi navijači iz nasprotnih klubov.« Nadškof je hrvaškim nogometašem zagotovil svojo molitev in tudi, da bo v nedeljo v duhu z njimi.
Varaždinski škof Josip Mrzljak pa je v voščilu nogometnim virtuozom, kot jih je poimenoval zapisal, da je rezultat nogometašev plod odličnega medsebojnega sodelovanja. »Ponižen človek ceni in spoštuje vsako osebo. Samo ponižni ljudje lahko ustvarijo takšno občestvo, ki se danes kaže v veselju našega hrvaškega naroda.«
»To so zlati fantje in Bog daj, da pridejo do konca, kljub temu pa so že do sedaj storili zelo veliko,« poudarja škof iz Siska Vlado Košić, ki mu je posebej ljubo, da sektor Dalić in tudi igralci pogosto rečejo: »Bogu hvala«, »Z božjo pomočjo« in »Če bo Bog dal, potem bo...«. »Res smo lahko Bogu hvaležni in mnogim molitvam za tako veliko promocijo Hrvaške, ki se te dni dogaja preko nogometa,« je dejal.
Da se preko selektorja Dalića, ki se nenehno zahvaljuje Bogu za uspeh dogaja neke vrste evangelizacija pa je dejala uspešna hrvaška atletinja Blanka Vlašić, ki je povedala, da je njena celotna ekipa po sredini zmagi molila desetko rožnega venca v zahvalo Gospe. »Prijetno mi je vsakič, ko posamezen športnik, ali kakšna druga javna osebnost v trenutku največjega uspeha pokaže, kdo je razprav za to zaslužen. Sam Gospod se nam kaže preko njih in to se vedno dotakne srca. Kajti Gospod ljubi skromna srca. Nam športnikom je namreč ego velik problem,« je še dejala in dodala, da prav to obračanje k Bogu ego posameznikov manjša. Kot zanimivost pri naših južnih sosedih naj omenimo še, da so ponekod po sredini zmagi zazvonili zvonovi. »Obljubil sem Bogu, da če zmagamo bom prekinil tradicijo in vklopil zvonove,« je dejal župnik v župniji sv. Katarine v Novalji na otoku Pag Ranko Papić, ki je že napovedal zvonjenje tudi v nedeljo.
Francoski škof Dominique Lebrun, ki je bil 13 let nogometni sodnik, pa je v pogovoru za agencijo SIR posebej podčrtal, da se v vse bolj »skomercializiranem« nogometnem svetu, ne sme pozabiti, da je šport igra. Glede nedeljske tekme pa dejal: »Bilo bi pravo veselje videti francosko mladino po letih težkih preizkušenj, kako znova daje vse od sebe, zahvaljujoč tudi temu, da ima reprezentanca mlade igralce.« V nadaljevanju je izrazil obžalovanje, da so v osmini finala oz. četrtfinalu izpadle velike nogometne reprezentance kot sta Argentina in Brazilija. »V polfinalu so ostale samo reprezentance štirih evropskih držav. Reprezentance južnoameriških držav se niso uspele prebiti naprej. Vendar to je del nogometa: nikoli se ne ve, zakaj natančno se dogajajo takšne zadeve,« je dejal in dodal, da mu je žal, da je kasneje izpadla tudi Belgija. »Bilo bi lepo, če bi zmagali. Upali smo, da bomo v finalu igrali z Anglijo, da bi tako združili prijateljstvo s tem narodom, ki zapušča Evropo,« je povedal.
Na vprašanje, kakšno sporočilo daje svetovno prvenstvo pa je odgovoril, da je šport igra. »Tega, kljub profesionalnosti in obračanju milijonov v nogometu, ne smemo nikoli pozabiti. To je igra v katero so vključeni ljudje z vsega sveta. Nogomet je igra, ki od igralca zahteva, da dá na igrišču vse od sebe;« je povedal in sklenil z besedami, da nogomet v vsakem izmed nas prebudi zelo močna čustva sodelovanja in pripadnosti. »Dotakne se srca in seže v najgloblji del naše biti. Prav zato, je to lahko zelo globoka šola življenja, ki nas uči in sprašuje: Kaj lahko damo drugim? Kako se soočamo z drugimi. Ali smo lahko reprezentanca in nasprotniki brez nasilja, da bi tako skupaj gradili, vsak s svojimi talenti in sposobnostmi, lepo igro.«
Vir: IKA in Hrvaški katoliški radio
