Pregled domačih dogodkov od 29. junija do 6. julija

Slovenija | 07.07.2018, 09:00 Petra Stopar

V tednu, ko je minilo leto dni od arbitražne sodbe, je Slovenija odprla trg za hrvaške delavce, Hrvati pa širijo školjčišče v slovenskem delu Piranskega zaliva. Državni zbor je ustanovil prva delovna telesa in začel delo, nadaljevala so se posvetovanja o mandatarju in pogajanja o novi vladni koaliciji. V Cerkvi je jubilej zlate maše praznoval celjski škof Stanislav Lipovšek.

Politika in gospodarstvo

Iskanje podpore potencialnim kandidatom za mandatarja nove slovenske vlade še vedno ni obrodilo sadov. Kot je znano, bo kandidata predlagal predsednik republike Borut Pahor, ko bo od poslanskih skupin dobil jasen znak, kdo bi lahko na glasovanju v Državnem zboru dobil zadostno podporo. Za zdaj ne predsednik relativne zmagovalke volitev, SDS, Janez Janša, ne drugouvrščene LMŠ na volitvah Marjan Šarec nimata zagotovljenih potrebnih 46 poslanskih glasov za izvolitev za predsednika vlade.

Kot je včeraj povedal vodja SD-jevih poslancev Matjaž Han, programska usklajevanja med šestimi strankami pod okriljem Šarca v zadnjih dneh intenzivno potekajo in da ovire uspešno premagujejo. Šarec pa je povedal, da bodo med strankami poskušali uskladiti nekatera nesoglasja, pri čemer ni NSi tista, pri kateri bi bilo največ razlik. Glede napovedi večine poslancev NSi, da bodo pri Pahorju izrekli podporo Janši kot kandidatu za mandatarja, pa je dejal, da to na pogajanja šesterice strank ne vpliva in da je prav, da zmagovalec volitev dobi prvo priložnost, ker sami 46 glasov še nimajo.

Skupina držav proti korupciji pri Svetu Evrope ugotavlja, da je Slovenija izpolnila 14 od 19 njenih priporočil in jo pozvala k okrepitvi prizadevanj za preprečevanje korupcije med sodniki in poslanci. Koliko so slednji slišali ta poziv, je vprašanje, saj so se ta teden ukvarjali predvsem s preučevanjem predlaganega vladnega zakona o zdravniški službi. Tega je treba namreč zaradi nujnosti rešitve prihoda dodatnih specialistov na otroški kardiologiji UKC Ljubljana hitro sprejeti. To je v četrtek po burni in dolgi razpravi že storil novoustanovljeni skupni parlamentarni odbor. Vlada oz. ministrstvo za zdravje želita z dopolnitvami zakonov zaradi pomanjkanja domačih strokovnjakov olajšati zaposlitve strokovnjakov iz držav izven Evropske unije, kot je npr. Bosna in Hercegovina. Poslanke in poslanci bodo dopolnjeni zakon obravnavali na torkovi izredni seji.

Težave pa ima UKC tudi na kliničnem oddelku za intenzivno interno medicino, in sicer zaradi pomanjkanja diplomiranih medicinskih sester. Posledično so morali pred dnevi zapreti sobo s petimi posteljami. V zadnjem času je več sester dalo odpoved, saj drugje za enako plačo opravljajo bistveno manj zahtevna dela. Vseh, ki so dali odpoved, tudi niso uspeli nadomestiti. Nove kadre iščejo tudi z razpisi, a pravega interesa ni.

Bo pa od 1. julija naprej lahko večje zanimanje hrvaških delavcev za zaposlitev v Sloveniji. Prosti dostop na slovenski trg dela imajo zato, ker Državni zbor ni podaljšal prehodnega omejevalnega obdobja. Gospodarstveniki in gospodarsko ministrstvo so seveda to novost zaradi pomanjkanja domačega kadra pozdravili. Po ocenah Gospodarske zbornice Slovenije bo v treh letih v Slovenijo prišlo še med 1000 in 2000 hrvaških delavcev.

Da je hrvaško gospodarstvo povezano s slovenskim, smo lahko ta teden znova videli zaradi odločitve upnikov v koncernu Agrokor, del katerega je tudi nekdanji najboljši sosed Mercator, v njem pa mnogi slovenski delavci. Novi največji lastniki Agrokorja so postali ruski banki Sberbank in VTB ter finančni skladi iz ZDA. Odhajajoči gospodarski minister Zdravko Počivalšek od bank upnic Mercatorja pričakuje, da bodo sledile svojemu poslovnemu interesu in s tem koristile tudi trgovcu.

Kljub temu, da je 29. junija minilo leto dni od objave razsodbe Mednarodnega arbitražnega sodišča v Haagu, pa ostaja odprto tudi mejno vprašanje med Slovenijo in Hrvaško. Slednja, kot je znano, še naprej zavrača uresničevanje razsodbe. Inšpektor za okolje je 22. junija opravil ogled na območju hrvaškega školjčišča v Piranskem zalivu in ugotovil, da se je število nosilnih boj povečalo. TV Slovenija je poročala, da so školjkarji iz Umaga školjčišče sredi Piranskega zaliva v vodah, ki v skladu z arbitražno odločbo pripadajo Sloveniji, od aprila lani povečali kar za desetkrat in ga še naprej povečujejo. Med nabiranjem školjk v slovenskem morju jih dosledno varuje hrvaški policijski čoln, slovenski policisti pa dogajanje le opazujejo.

Če bi si torej hoteli pretekli teden zapomniti le po eni besedi, bi bila to lahko »meja«. Meja, ki jo je med Avstrijo in Slovenijo zaradi nevarnosti nezakonitih migracij žal treba nadzorovati. Tako vztraja kancler Sebastian Kurz, ki ga kritike odhajajoče slovenske vlade o neutemeljenosti tega nadzora ne ganejo. Vlada, ki opravlja tekoče posle, je medtem sprejela kontingentni načrt za zagotovitev nastanitve in oskrbe v primeru povečanja števila prosilcev za azil ter izvajanja azilnih postopkov. Azilni dom lahko skupaj z izpostavami sprejme 420 ljudi. Načrt predvideva razširitev zmogljivosti v Logatcu in v integracijski hiši v Mariboru ter vzpostavitev pogojev za nastanitev v počitniškem domu Debeli rtič do skupne kapacitete za nastanitev 750 ljudi.

Cerkev

Celjski škof Stanislav Lipovšek je v stolnici sv. Danijela v Celju obhajal zlato mašo. Slovesnosti so se udeležili številni duhovniki, redovniki in redovnice. Voščilo je škofu Lipovšku poslal tudi papež Frančišek, ki je zapisal, da Boga prosi, naj mu, ko obhaja to obletnico, podeli iz nebes obilje milosti in tolažbe. Zlatomašni škof je se je najprej zahvalil staršem za dar življenja, domačim, ki so ga spremljali, nato pa se ustavil pri svojem delu v mariborski stolnici. Posebej je spomnil na dva obiska papeža Janeza Pavla II., ki sta mu ostala v posebnem spominu.

Na prvo julijsko nedeljo je mariborski nadškof Alojzij Cvikl daroval sveto mašo na Brezjah in se pri tem spomnil na vse, ki živijo v zamejstvu in zdomstvu, saj je na tisti dan v Šentvidu potekal Tabor Slovencev po svetu.

V Šentjoštu nad Horjulom so se ob 100. obletnici rojstva izseljeniškega duhovnika in narodnega buditelja Vinka Žaklja in v spomin na upor proti komunističnemu nasilju številni že triindvajsetič zbrali na slovesnosti pri Kapeli mučencev. Na slovesnosti so zatem podelili Ehrlichova priznanja aktivni članici Nove slovenske zaveze Mariji Zgonc, akademiku prof. dr. Janezu Juhantu in nekdanji politični zapornici Lidiji Drobnič.

Družba

Evropski poslanec in predsednik slovenske osamosvojitvene vlade Lojze Peterle je ob svojem 70. rojstnem dnevu v Ljubljani pripravil okroglo mizo o poti, ki jo je slovenski človek prehodil med letoma 1848 in 2018. Ocenil je, da "smo Slovenci v tem času s postavitvijo države dosegli izjemen uspeh, vendar pa je še nismo ponotranjili".

Svojci, kolegi, prijatelji in znanci so se na ljubljanskih Žalah v spremstvu častne čete poslovili od gledališke in filmske igralke Štefke Drolc. Na zadnjo pot so jo pospremili s pesmijo in mislijo, da je odšla dama slovenskega igralstva, polna miline, ljubezni, sočutja, radovednosti, neizmerne energije in sprejemanja drugih.

Kultura

Slovenski zamejski pisatelj z avstrijske Koroške Florjan Lipuš bo prejel najvišje avstrijsko kulturno priznanje za literaturo v slovenskem jeziku. Kot je v utemeljitvi zapisal odbor, je Lipuš že v delu »Zmote dijaka Tjaža« tematsko nakazal svoj pripovedovalski opus - upor proti nacionalsocializmu, izgon in poboj koroških Slovencev, podcenjevanje slovenske manjšine s strani večinskega prebivalstva, pa tudi reševanje izginevanja slovenskih besed in besednih zvez kot osnovo za novo samozavestno identiteto. Najvišje avstrijsko kulturno priznanje, vredno 30.000 evrov, bodo Lipušu podelili 1. oktobra.

Ob 70-letnici delovanja je Orkester Slovenske filharmonije v matični hiši počastil enega od treh pobudnikov ustanovitve - skladatelja in prvega upravnika Marjana Kozino. Poklonil se mu je s simfonično pesnitvijo Bela krajina, eno največkrat izvajanih slovenskih simfoničnih skladb. Ob tej priložnosti so skladatelja imenovali za častnega člana.

Šport

Slovenija je na sredozemskih igrah v Tarragoni še povečala zbirko medalj. Za zlato je poskrbel balinar Aleš Borčnik. Srebrn je bil atlet Kristjan Čeh, bronasti medalji pa sta si priborili taekwondoistka Dunja Lemajič in judoistka Patricija Brolih, pa tudi košarkarska ekipa 3 na 3. Slovenija je zdaj pri 30 osvojenih medaljah na letošnjih sredozemskih igrah.

Plavalka kranjskega Triglava Tina Čelik je na mladinskem evropskem prvenstvu v Helsinkih osvojila bronasto kolajno na 50 m prsno, kar je njeno že četrto odličje na tovrstnih tekmovanjih. Z izidom 31,57 je izenačila tudi osebni in mladinski državni rekord.

Za slovenskim hokejistom Anžetom Kopitarjem je statistično gledano najboljša sezona v karieri, ki pa mu je ni uspelo okronati z moštvenim uspehom ekipe Los Angeles Kings. Kljub temu Kopitar ni ostal brez priznanj. Že drugič je osvojil nagrado Frank J. Selke, ki jo poklicna hokejska liga NHL podeljuje napadalcem, ki so se najbolj odlikovali z igro v obrambi.

Slovenski motokrosist Tim Gajser je na veliki nagradi Indonezije v Pangkal Pinangu osvojil končno četrto mesto. V obeh vožnjah razreda MXGP je bil nekdanji svetovni prvak četrti.