Joga
Joga med kristjani: »Tudi planike ne gojimo na barju«
Oddaje | 20.06.2018, 12:28 Rok Mihevc
Ali je narobe, da kristjani iščemo odgovore na življenjska vprašanja izven krščanskega nauka? Je tega več danes, kot nekoč? O tem smo se z br. Miranom Špeličem pogovarjali v oddaji Globine.
Iskanje je zelo značilno za krščanstvo, je uvodoma povedal br. Miran Špelič in kristjan je iskalec. Kako išče, pa je odvisno od vsakega posameznika. »Dejstvo je, da je svet veliko bolj odprt in je lažje dobiti vsako informacijo, več je iskanja, tako ustreznega, kot manj ustreznega.« A to iskanje je lahko tudi površno in plitvo, marsikdo pa se odloči, da ne bo več iskal, ker lahko v vsakem trenutku nekaj dobi.
Pri iskanju je pogosto prisotna površnost, vseenost, brezbrižnost in ko dogodek zelo zareže v iskalca, se odpravi na različne poti. »Dobro je, da je nekdo zraven, ki pomaga iskati, ampak ne, da ponudi že narejene odgovore, ampak človeku stoji ob strani, mu pomaga ali pa pričuje o svojem iskanju. Tisti, ki so že kaj našli, lahko v takem primeru pomagajo, da se iskalec ne opeče, če se mu ni treba.« Tudi svetniki so bili iskalci in so postali dobri kažipot za druge.
Vzhod prekuhan za zahodno rabo
Danes opažamo vdor razširjenih oblik iskanja odgovorov na življenjska vprašanja, ki prihajajo z vzhoda. Ta je bil vedno izzivalen za zahodnjake, pravi Špelič, a smo mi na zahodu slabo razumeli vzhod in smo si ga prilagodili po svoje. »Oz. smo izbirali samo tisto, kar nam je ustrezalo. S tem pa nismo naredili usluge ne njim ne nam, saj ni prišlo do skupnega iskanja, ampak smo skvarili neke vsebine in jih prilagodili za svoj lasten sistem." Iskanje vzhoda na zahodu ne prinese pravega spoznanja in to ima neko umestitev v njihovem kontekstu. »Tam to nekaj pove, v našem okolju je pa to tako, kot bi planiko gojili na barju. Ne gre.«
Joga je verska praksa, ne telovadba
Kristjan je na napačni poti, če v svoje vsakdanje življenje vnese prakso joge. »Zdi se mi, da to ni prav, ker je joga verska praksa, ne telovadba in ne fizioterapija, čeprav se tako na videz marsikomu zdi. Je izraz neke vernosti in ima verski namen, ki se ga ne more izbrisati, ker če se ga, to ni več joga,« pojasnjuje naš sogovornik. »Tako kot je maša pri nas vedno izraz krščanstva, tako je tudi joga vedno povezana z religijo. In če nekdo stopi iz enega verskega sistema v drug, je to prestop v veri, spreobrnjenje in potem tisti ni več kristjan."
V vrtcih joga dovoljena, križ pred jedjo prepovedan
Že v vrtcih imajo urice joge, zanimivo pa je, da nekaterim ne dovolijo niti, da bi se pokrižali pred obrokom. »Gre za močno protislovje,« opozarja Špelič, ki ga skrbi tudi, da je sredi krščanskega sveta ta način »telovadbe« zelo razširjen. »Ne gre samo za telo, obenem človek s tem »nastavlja« tudi dušo. Kristjan lahko igra nogomet ali košarko, a to ni njegova verska dejavnost.« Velikokrat se to dogaja nevede, zato ne smemo obsojati tistega, ki to dela nevede, zato je naša naloga razlaga, pojasnjevanje, da bi se lahko ti ljudje obrnili nazaj.
Zdrs v duhovno temo
Špelič je navedel primer ženske, ki je bila v hudi stiski in se je odločila za jogo, kjer je našla telesno zadovoljstvo. Ko pa jo je začela poučevati, je začutila, da nekaj ni dobro z njenim duševnim zdravjem. »Oglašujejo pozitivne učinke praks, mir, mladost, dobro počutje vitkost. Krščanstvo pa ponuja nekaj drugega. Naš cilj je biti z Bogom, graditi občestvo, že tukaj imeti vaje za nebesa in izpolniti božji načrt. In svoje mesto tu ima tudi bolečina, saj nas je Kristus odrešil s trpljenjem na križu. Osrednja točka je odrešenje, ki je milostni dar Boga, ki se sklanja k nam.«
Zakaj se k jogi zateka toliko ljudi, zakaj smo včasih kristjani tako zamorjeni, kaj je z zlogom »om«, kaj pomeni »zlitje« v hinduizmu, kako je z umirjenim dihanjem, ali ima tudi akupunktura religiozne komponente, kaj je s tibetanskimi vajami, kaj pomeni papežev stavek »ne se pogovarjati s hudičem«, kako lahko joga vpliva na dojenčka, pa prisluhnite v posnetku oddaje.
Oddajo je pripravil in vodil Blaž Lesnik.