Novomašniki 2018: Branko Jurejevčič, Aljaž Baša, br. Miro Pavšek, Peter Stele, p. Jona Vene in Rok Bečan
Naš gost: Novomašniki 2018, 1. del
Cerkev na Slovenskem | 16.06.2018, 17:35 Matjaž Merljak
Junij je mesec, ko škofje posvečujejo nove duhovnike. Kot navaja Tiskovni urad SŠK, bo letos v Cerkvi na Slovenskem posvečenih 20 novomašnikov: 12 škofijskih ter 8 redovnih duhovnikov. Trije diakoni bodo prejeli mašniško posvečenje v tujini. Prvih šest novomašnikov smo predstavili v tokratni oddaji, to so bili: Branko Jurejevčič, Aljaž Baša, br. Miro Pavšek, Peter Stele, p. Jona Vene in Rok Bečan.
Pridite, povzdignimo skupaj hvalo Gospodu!
Branko Jurejevčič (1985) prihaja iz Bele krajine, iz župnije Podzemelj (vas Gradac), škofija Novo mesto. Na vprašanje, kdaj se je odločil za duhovni poklic, je odgovoril: "V mojem primeru je Bog pisal po krivih črtah." Med otroškimi igrami je bil kdaj tudi duhovnik, ampak resneje je Gospodov klic začutil na koncu srednjega šolstva in na začetku študija gostinstva v Mariboru. Študij je dokončal in bil leto in pol zaposlen v bolniški kuhinji v Novem mestu kot gostinski delavec. "Nato sem začutil, da moram nekaj drugače narediti, da bo srce mirno."
Stopil je do škofa, ki ga je napotil v semenišče, kjer je od leta 2012 razločeval Gospodov klic. Z veseljem pričakuje delo na župniji, glede na izkušnjo diakonske prakse mu je blizu delo z otroki.
Najljubši svetnik: sv. Janez Pavel II.
Najljubša knjiga: Frančiškan v SS.
Najljubša pesem: Bodi nam pozdravljena/Pastirče mlado
Najljubša molitev: rožni venec božjega usmiljenja
Nova maša: 1. julija v Podzemlju
Tvojo ljubezen bom na veke opeval!
Na duhovni poti Aljaža Baše (1993) iz Beltincev v škofiji Murska Sobota so bili pomembni tako njegova družina kot babica in dedek, pri katerih je večino otroštva odraščal, domači župnik in kaplani v župniji. Že od malih nog je hodil k maši in ministriral, tudi kdaj se je igral za duhovnika in 'imel' mašo. "Klic v meni ni ponehal, čeprav sem bil tudi zaljubljen in v 2. in 3. letniku imel dekle." Po končani srednji šoli je šel v bogoslovje v Ljubljano.
V četrtem letniku je po dogovoru s škofom šel za eno leto na izmenjavo v Zagreb in potem ostal tudi kot diakon in bil na praksi v eni od tamkajšnjih župnij. Spoznal je nove ljudi, novo kulturo, nove navade. Navdušen je nad številom mladih v cerkvah na Hrvaškem, hkrati pa ugotavlja, da je medsebojna naklonjenost med slovenskim in hrvaškim narodom drugačna kot jo prikazujejo mediji in politika.
Blizu mu je pastorala otrok in mladih, delo z ministranti in mladinskimi skupinami: "Ti z nenehnim postavljanjem vprašanj spodbudijo človeka z razmišljanju."
Najljubši svetnik: sv. Janez Pavel II.
Najljubša knjiga: Nebesa so resnična
Najljubša pesem: Usmiljeni Jezus/Na morski obali ladja stoji
Najljubša molitev: Jezus, usmiljenega in ponižnega srca, upodobi moje srce po svojem srcu.
Nova maša: 1. julija v Beltincih
Nihče nima večje ljubezni kakor je ta, da da življenje za svoje prijatelje.
Kapucin br. Miro Pavšek (1983) je doma iz vasi Rove blizu Zagorja ob Savi, nadškofija Ljubljana. V Zagorju je hodil k verouku, maši in v šolo. Ima še starejša brata in sestro. Že pokojni oče mu je v otroštvu pripovedoval, kako se je imel v malem semenišču in bogoslovju (v prvem letniku je nato izstopil). Takrat se je po besedah br. Mira pojavila prva iskra njegovega duhovnega poklica. Kasneje se je utrjevala ob veri obeh staršev. Nikoli si ni misli, da bo duhovnik, ker mu je šlo v šoli slabo, tudi z branjem in petjem je imel težave. Na srednji lesarski ga je Gospod presenetil z 'vabilom' v bogoslovje, v četrtem letniku tega pa še s 'ponudbo' za kapucine. Da bi se prepričal, če je prava, je Boga prosil za znamenje - naj mu pošlje vrtnico in to se je tudi zgodilo. Na duhovni poti so mu poleg staršev pomagali župnik Anton Dobrovoljc in skavti.
Vsa področja duhovniškega poklica so mu blizu: od ministrantov do zakonskih skupin in Vere in luči. Bistveno se mu zdi: Ne govoriti ljudem, kaj naj storijo, ampak biti z ljudmi. Dodaja še: "Ni potrebno, da smo popolni, ampak, da znamo sprejeti težav in biti preprosto ljudje."
Najljubši svetnik: sveti Frančišek
Najljubša knjiga: Modrost nekega ubožca
Najljubša molitev: Oče naš
Nova maša: 1. junija v Zagorju ob Savi
Upodobi moje srce po svojem srcu
Peter Stele (1989) prihaja iz delavsko-kmečke družine iz Komende, nadškofija Ljubljana. Ima tri starejše sestre in enega brata. "V tem okolju se je preko vzgoje staršev in zgledov tete Angele, pri kateri sem se pazil, začel prebujati moj duhovni poklic. Ta se je razvijal tudi potem, ko je v osmem razredu postal ministrant." V ljubljansko bogoslovje je vstopil po končani srednji šoli. "Moj poklic je izmolila in iztrpela teta Angela, pri kateri sem se pazil kot majhen otrok, in povezovala družino."
Po dosedanjih izkušnjah na župniji mu je najbližje delo z otroki - poučevanje verouka in delo z mladimi, ki te preiskušajo in predvsem želijo biti slišani.
Najljubši svetnik: sv. Peter
Najljubša knjiga: Svetnik in njegov demon
Najljubša pesem: V zakramentu vse svetosti
Najljubša molitev: Oče naš
Nova maša: 1. julija 2017 v Komendi
Servire Deo et ministrare hominibus
Cistercijan p. Jona Vene (1981) se je rodil kot Janez in prihaja iz Ljubljane, iz župnije sveti Peter. Ima dva mlajša brata, oče je že pokojni. Sodelovali so pri dejavnostih v župniji: bil je ministrant, animator ... Gospod ga je klical dobrih dvanajst let. Moral se je prepričat v določene stvari. Ko je dozorela misel za duhovni poklic, se je začel spraševati, kje bo lahko s svojimi sposobnostmi, karakterjem, problemi ... živel. Pregledal je seznam vseh redovnih poklicev v Slovenji, v ožji izbor so prišli trije, eden od teh so bili cistercijani v Stični.
Njegovo novomašno geslo je v latinščini. Približen prevod v slovenščini bi bil: Služiti Bogu in ljudem, saj Bogu služimo drugače kot ljudem. Njegovo služenje bo tako v samostanu kot v župniji Stična.
P. Jona (Janez) Vene je za magistrsko delo Krščanske skupnosti Bližnjega vzhoda prejel Tomaževo nagrado 2018.
Najljubši svetnik: sv. Hieronim
Najljubša knjiga: Jonovo znamenje
Najljubša pesem: klasična glasba (Wagner) (Storžki - Jona)
Najljubša molitev: Oče naš
Nova maša: 1. julija pri svetem Petru v Ljubljani
Moj ljubljeni Sin.
Rok Bečan (1981) prihaja iz Lovrenca na Pohorju, nadškofija Maribor. Z družino so hodili v gore, z bratom sta tako kot mama planinska vodnika. Doma so se naučili ljubezni do domače zemlje in kulture. Po sestri je dobil čut za glasbo, brat pa ga je zvabil k skavtom. Konkreten klic je zaslišal pri 22-ih letih, ko je študiral slovenski jezik in zgodovino. Imel je dekle. Zelo ga je zaznamovalo druženje z domačim župnikom Jožetom Hrastnikom. Jezuiti so mu pomagali pri razločevanju, pri njih je že prej bil na duhovnih vajah.
Dve leti je že deloval v župniji Ljubljana - Dravlje, kjer je utrip zelo pester. Blizu mu je delo z otroki, duhovne vaje, sicer pa je pred njim veliko izzivov.
Najljubša pesem: klasična in instrumentalna za sprostitev, taizejski spevi
Najljubša knjiga: Sveto pismo
Najljubši svetnik: Ignacij Lojolski
nova maša: 1. julij v Lovrencu na Pohorju