Naš gost Janez Suhadolc

11. 06. 2018, 18:21 Jože Bartolj

Tokrat smo pred mikrofon povabili arhitekta in oblikovalca, upokojenega profesorja za prostoročno risanje na fakulteti za arhitekturo, ki je tudi pisatelj, dramatik, kolesar in kanuist … To je sevda prof. Janez Suhadolc. Je avtor treh knjig esejev: »Nič ne bom rekel, tiho pa tudi ne bom« (2002) in »Od Akropole do Ribnice« (2006) in „Ljubi se mi ne, smisla nima, nehati ne morem“ (2016), ki so vse izšle pri Celjski Mohorjevi družbi. Med drugim je tudi dobitnik nagrade Prešernovega sklada za grafiko leta 1978 …

Pogovor z arhitektom Janezom Suhadolcem smo začeli z našim znamenitim arhitektom Jožetom Plečnikom. Družina Suhadolc je bila povezana z njim. Janezov oče je bil gradbeni inženir Anton Suhadolc, ki je s Plečnikom sodeloval več kot 10 let in napisal tudi spomine: Plečnik in jaz.

Janez Suhadolc je zapisal: „Če imamo kaj, kar lahko postavimo ob bok severu in zahodu, je samo Plečnik. Z njim se res lahko postavljamo. Noben drug narod, tudi večji od slovenskega, ni imel svojega arhitekturnega stila. Mi smo ga imeli s Plečnikom in njegovo šolo.“

Ob odhodu v pokoj je Janez Suhadolc pripravil predavanje za študente arhitekture, ki ga je naslovil: „Zakaj odsvetujem študij arhitekture.“ V njem je razmišljal, da „noben tip novejše stavbe ne presega enakega ali podobnega tipa stavbe iz preteklosti …“ Tudi o tem lahko slišite v naši oddaji.

Spoštovanega gosta smo vprašali tudi, kako to, da se sam ni ukvarjal s projektiranjem? Odgovoril je, da je v delu tako imenovanih velikih arhitekturnih projektov veliko „mrtvega“ dela. To je v svojem bistvu neustvarjalno. Zato se je raje posvetil manjšim arhitekturam. V kleti hiše, kjer stanuje ima mizarsko delavnico, kjer izdeluje različne kose pohištva. Doslej jih je izdelal okoli 320. gre predvsem za stole. Kar nekaj se jih je zapisalo v zgodovino, morda omenimo „papeževe“ stole, ki jih je pripravil za oba obiska papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji. Zaredi tega so ga nekateri hudomušno poimenoval kar „papežev mizar“.

Janez Suhadolc je na Fakulteti za arhitekturo poučeval prostoročno risanje, ki je, kot pravi „zadnji renesančni predmet na tej šoli, pri katerem naj bi prišle do izraza umetniška navdahnjenost, risarska sposobnost in zmožnost ukvarjati se z esenco.“

Poleg tega nam je v pogovoru predstavil še nekatere druge umetniške in neumetniške dejavnosti s katerimi se ukvarja … Z bratrancem Petrom Hawlino in prijateljem Marjanom Paternostrom tvorijo „diletantsko“ gledališko skupino Osmi februar. Uprizarjate denimo njegove humoristične dramolete. Napisal je tudi dramo Bogomila. Piše rad in skorajda ni resnejšega časopisa ali revije pri nas, kjer ne bi bilo objavljeno kaj njegovega.

Njegov zadnji projekt je bil oblikovanje spomenika slovenskim vojakom prve svetovne vojne v Ukrajini in na Poljskem.

Poleg tega je še vedno aktiven kolesar in kanuist, ki je lani (pri 75. letih) kolesaril od Beograda do Debrecena …