Tudi najtežje oviran invalid naredi veliko več kot lenuh
Oddaje Rok Mihevc
Mnogi invalidi še vedno ostajajo brez zaposlitve, kar gotovo vpliva na njihov materialni položaj, kot tudi na njihovo samopodobo, ki je že tako večkrat načeta. A ni povsod tako črno, nekateri so se namreč odločili ugrizniti v kislo jabolko in so zadevo vzeli v svoje roke. Nekaj besed o tem nam je povedal Peter Svetina, iz Zavoda Grunt iz Komende.
Zavod Grunt je zaposlitveni center, ki deluje s pomočjo kmetije Zadrgal od leta 2014. Zaposlujejo 8 delavcev, 5 od njih je težko zaposljivih invalidov. Ustanovitelja zavoda Grunt sta Matija Zadrgal, kmetovalec in lastnik kmetije, ter Peter Svetina, specialni pedagog in strokovnjak s področja zaposlovanja invalidov. Pred leti sta namreč ugotovila, da za invalide, ki so usposobljeni za delo na kmetiji, ni možnosti za zaposlitve. »Če družina Zadrgal ne bi odprla svoja vrata, bi ta ideja umrla,« pojasnjuje Svetina. Zavod opravlja različna kmetijska dela kot so delo v hlevu in na terenu ter predelava kmetijskih pridelkov.
Kar me ovira, me zmotivira
Ta ideja je sicer po Svetinovih besedah dolgo zorela v njem, saj je sorojenec osebe s posebnimi potrebami. »Gnalo me je, da ljudje želijo delati, kljub svojim oviram. Na nas pa je, da jim omogočimo delo, zaslužek in povečamo samozavest.« Pred leti je bilo več ovir na področju zakonodaje, pravi, zdaj je stanje boljše. »Najbolj me zmotivira takrat, ko se nekaj ne da. Zato sem vesel, da nam uspeva in to vsak dan dokazujemo.«
Ta koncept zaposlovanja je edinstven tudi v širši Evropi. »Interes je, da se podobne stvari postavljajo tudi drugod in tako so tudi tujci zaznali primer dobre prakse.« Razlika med varstveno delovnim centrom, zaposlitvenim centrom in invalidskim podjetjem je v tem, da osebe, vključene v varstveno delovni center, ne dosegajo delovnih zmožnosti, ki bi jim omogočale preživetje. »V našem podjetju pa so delavci, ki imajo od 30 do 70 odstotkov delovnih zmožnosti. Če je ta številka še višja, imajo pravico do zaposlitve v invalidskem podjetju in na drugem trgu.«
Lahko invalid sploh dela?
Največja težava pri zaposlovanju invalidov je po besedah našega sogovornika strah. »Ne poznamo sposobnosti, ki jih imajo invalidi. A tudi ljudje z najtežjimi ovirami naredijo veliko več kot lenuh. Zato moramo ceniti njihovo delo in najti možnosti, kako jih zaposliti. Takrat so tudi oni dober kolektiv.« Prilagoditve pa so v tem, da dobijo delo, ki ga lahko opravijo. »Z odprtimi očmi glejmo kakšne težave ima. Ko vidimo njegove močne strani, dovolimo, da te izkoristi in nekaj doprinese k svojemu delu.«
Kdo pa ne potarna?
»Naših delavcev ne vidim kot invalidnih sodelavcev,« pravi Svetina. »Sem namreč delal v številnih drugih okoljih, kjer je bilo veliko več tarnanja. In tudi pri bolniških ni večjih odstopanj. Nimajo oni težav, ampak imamo težave mi z njimi. Zato jih moramo sprejeti in spoštovati."
