AVDIO: V soočenju tudi o načrtih za reforme in reševanje problema migracij
Andrej Šinko
V soočenju, ki smo ga na Radiu Ognjišče pripravili v sodelovanju s spletnim portalom Domovina.je, so predstavnik Slovenske demokratske stranke Anže Logar, predstavnik Liste Marjana Šarca Vojmir Urlep, predstavnik Združene desnice Aleš Primc in predstavnik Levice Miha Kordiš soočili tudi mnenja o demografskem problemu in reformi pokojninskega sistema ter rešitvah, ki so jih pripravili za soočenje s problemom migracij.
Delež starejših nad 65 let naj bi se že v letu 2030 z današnjih 18 odstotkov povečal na 25 odstotkov, kar bo pomenilo dodaten pritisk na pokojninsko blagajno. V Slovenski demokratski stranki vidijo rešitev v spodbujanju rojstev otrok, za kar so pripravili številne ukrepe. »Sredstva bomo pridobili s prerazporejanjem. V globalnem proračunu gre za minimalni vložek za maksimalni narodnogospodarski prihodek. To je, da se vzpostavi neka normalna rodnost, ki bo tudi državi omogočala, da v pokojninsko blagajno vplačuje dovolj ljudi,« je dejal predstavnik SDS Logar.
Tudi v Združeni desnici menijo, da je za zagotavljanje solidnih pokojnin v Sloveniji potrebnih več rojstev. Njihov načrt je povečanje povprečnega števila otrok na družino na tri. »Predlagamo, da se vsaki slovenski mami za rojstvo otroka izkaže spoštovanje in spodbuda s 3000 evri. Tukaj bomo postavili tudi omejitev, in sicer slovensko državljanstvo, deset let bivanja v Sloveniji in znanje slovenskega jezika,« pojasnjuje Primc in dodaja, da z omenjenim ukrepom ne želijo spodbuditi priseljevanja.
V Listi Marjana Šarca menijo, da nobena pokojnina ne bi smela biti nižja od 600 evrov. Predstavnik stranke Urlep je pojasnil, da bodo za to bistveni »ukrepi, s katerimi bomo zagotovili trajno gospodarsko rast, nova delovna mesta, nove zaposlitve in s tem seveda več prispevkov v pokojninsko blagajno«. Ob tem je dodal, da bodo upokojencem, ki prejemajo polno pokojnino in želijo delati, to omogočili, vendar bodo morali plačevati prispevke.
V Levici menijo, da bi država morala pritisniti na gospodarstvo, da bi delilo ustvarjen dobiček med zaposlene. Vzvode za to vidijo v dvigu minimalne plače, posledično pa bi se bo besedah Kordiša dvigovale tudi druge plače. »Seveda pa z višjimi plačami pridejo tudi višja plačila v pokojninsko blagajno in s tem višje pokojnine,« je dejal Kordiš.
Kako se odzvati na migracije?
Množične migracije v Evropsko unijo so razdelile članice povezave, države pa so se odzvale različno. V Levici poudarjajo, da mora Slovenija prenehati sodelovati v agresiji na Bližnjem vzhodu ter izstopiti iz NATA. »Na drugi strani pa te prišleke, te prebežnike, obravnavati kot ljudi v humanitarni stiski in jim pomagati. In potem seveda z mirovnim procesom, ne samo, da jih integriramo v slovensko družbo, ampak da jim omogočimo tudi vrnitev nazaj v domovino,« je dejal predstavnik Levice Kordiš.
V SDS pa menijo, da je bila prva napaka storjena, ko se je migrante množično vabilo v Evropo. Logar je dejal, da je naloga države, da zagotovi varnost njenim prebivalcem. »Glede na to, da Evropska unija ni uspela uskladiti skupne migrantske politike, mora Slovenija, do tistega trenutka, ko bo to uspela, zaščititi svoje meje in svoje prebivalstvo,« je dejal Logar.
V Združeni desnici poudarjajo, da je Slovenija dolžna pomagati beguncem, vendar pa da begunci lahko pridejo samo iz sosednjih držav. »Ko pa ljudje prihajajo iz Sirije, imajo na poti do Slovenije več kot deset držav, kjer bi lahko bili sprejeti kot begunci. Ko pa oni pridejo do Slovenije, pa niso več begunci, ampak so migranti. Želel bi si, da bi svojim muslimanskim bratom pomagali v Saudovi Arabiji, Iranu, Iraku itn.,« je dejal Primc.
Tudi v Listi Marjana Šarca poudarjajo, da je treba slovensko mejo ustrezno zavarovati. »Če smo soočeni s tako velikim migrantskim valom, kot smo bili pred časom, je popolnoma jasno, da je za vzpostavitev nekega razumnega nadzora potrebno poseči po določenih ukrepih, med katere sodi tudi fizično oziroma tehnično varovanje meje,« je dejal Urlep in dodal, da rezalna žica, ki je bila uporabljena, ni najprimernejša.
