Magična ukana evropsko-turškega sporazuma

Svet | 23.05.2018, 09:32 Matjaž Merljak

Majska oddaja Gradimo odprto družbo je med drugim prinesla izjavo za javnost evropskega Jezuitskega združenja za begunce o evropsko-turškem sporazumu glede beguncev, ki jo objavljamo v celoti.

Mesec marec zaznamuje drugo leto obstoja tako imenovanega evropsko-turškega sporazuma. »Evropske države in evropske ustanove predstavljajo ta sporazum kot uspešno dejanje, ker je magično skoraj ustavilo prihode migrantov v Evropo« pravi Jose Ignacio Garcia, ki je evropski direktor Jezuitskega združenja za begunce. »Na žalost je resnična magičnost tega sporazuma v tem, da je naredil trpljenje in krivice na evropskih mejah nevidne. To stanje še vedno obstaja, se celo poslabšuje in zaradi sporazuma imajo politiki izgovor, da ne ukrepajo.

Dve leti kasneje evropsko Jezuitsko združenje za begunce zahteva, naj Evropa in nacionalni politiki ne sprejmejo logiko sporazuma kot normalne, naj ne skušajo ponoviti še kje drugje in naj usmerijo energijo v ustvarjanje varnih in legalnih poti za migrante v Evropo.

Širjenje »umazanih sporazumov«

Evropsko- turški sporazum, ki so ga sprejele evropske države članice in Turčija 18. marca 2015, je sporazum, po katerem se je Turčija zavzela, da pripusti vse migrante, ki dosežejo grške otoke iz turških obal po neredni poti. Evropske države se zavežejo, da preselijo enega sirskega begunca iz Turčije za vsako sirsko osebo, ki je poslano nazaj. Veliko je bilo rečeno o pomanjkanju zakonitosti tega sporazuma, ki se upira stališču o prepovedi celotne preselitve in potiskanju nazaj na morje. Prihodi na grške otoke so se znatno zmanjšali. Manj ljudi je izgubilo življenje pri prečkanju meja. Urgenten položaj je rešen. Legalno ali ne, namen posvečuje sredstva. Evropski in nacionalni politiki so začeli poizvedovati, kako bi to vrsto sporazuma ponovili še kje drugje. Italija je podpisala memorandum o sodelovanju z Libijo. Nedavno je Španija zahtevala evropsko-maroški dogovor.

Kar ne vidiš, hitro pozabiš?

Dejstvo, da samo po dveh letih politiki niso zmožni gledati na realnost brez evropsko-turškega dogovora, je zelo zaskrbljujoče na več nivojih. Predvsem, odgovornost za varstvo migrantov hočejo potisniti na zunanje povzročitelje. Pod pretvezo, da rešujemo ljudi pred utopitvijo, sodelujemo z državami, ki imajo izredno zaskrbljujočo stopnjo človekovih pravic z namenom prepričati ljudi, da sploh ne bi odšli. Če to pomeni, da utegnejo postati žrtve vseh vrst kršenja človekovih pravic in celo, če tvegajo svoja življenja drugje. Izgleda, da če dovolj dolgo ponavljajo, da nismo odgovorni, nazadnje začenjamo to tudi verjeti.

Nadalje, nevarnosti še ni konec. Seveda, število prišlekov se je zmanjšalo. A ljudje še vedno umirajo na evropskih zunanjih mejah. V prvih dveh in pol mesecih leta 2018 je bilo najmanj 446 utopitev. (http://data2.unhcer.org/en/situations/Mediterranean). Tistim pa, ki jim uspe, da živi dosežejo naše obale, pogosto ne čaka kaj prijazna dobrodošlica. Ljudje se še vedno borijo, da bi preživeli v strašnih pogojih prenapolnjenih grških otokov. Vlada odklanja, da bi jih preselila drugam. Kajti po evropsko-turškem sporazumu, Turčija vzame nazaj samo ljudi z otoka. Evropa gleda stran in molči. Pri drugih evropskih zunanjih mejah, kot so Španija, Hrvaška, se ljudje še vedno poškodujejo ob ograjah, odrekajo jim dostop do azilnih postopkov, potiskajo jih nazaj…v naraščajoči splošni brezbrižnosti medijev in politikov.

Obrniti logiko: ustvariti varne in legalne poti

»Evropa mora nehati odganjati ljudi, ki iščejo zaščito« pravi Jose Ignacio Garcia SJ. Mi potrebujemo obrniti logiko, da začnemo delati za tak azilni in migracijski sistem, ki ljudi sprejme in jih varuje. Namesto, da delamo kompromise z našimi principi o človekovih pravicah, moramo vložiti energijo v ustvarjanje legalnih poti kot so preseljevanje, velikodušno ponovno združevanje družin in humanitarne vize. Evropa je lahko prostor gostoljubja za begunce. Izkušnja Jezuitskega združenja za begunce v mnogih državah kaže, da evropski državljani že gradijo tako Evropo. Politiki ji morajo samo še slediti.

Novice z begunsko tematiko iz domovine in tujine

Nova kampanja hrvaškega Jezuitskega združenja za begunce

Hrvaško Jezuitsko združenje za begunce je začelo kampanjo z imenom »Jučer stranci, danes susjedi« - »Včeraj tujci, danes sosedi«. Namen te kampanje je preskrbeti sredstva za Center za integracijo, ki so ga pred kratkim odprli v Zagrebu. Hrvaško Jezuitsko združenje za begunce je odprlo svoje urade leta 1993. V teh letih so ljudem nudili psihosocialno pomoč, pravno pomoč, imeli tečaje hrvaškega jezika za prosilce in prosilke za mednarodno zaščito. Skrbeli pa so tudi za tiste begunce, ki so že prejeli status begunca. Leta 2018 pa so razširili delo z odprtjem Centra za integracijo. Njegov namen je pomagati beguncem, da se vživijo v novo okolje, skratka z integracijo. Hrvaško Jezuitsko združenje za begunce bo pomagalo 554 beguncem pri integracijskem procesu. »Ti ljudje potrebujejo našo pomoč zato smo odprli ta Center za integracijo. Sodelovala bo tudi lokalna skupnost, ki je pomemben faktor pri sprejemanju beguncem. Da se odprejo vrata takega centra je pomembno odprto srce«, pravi p. Tvrtko Barun, direktor Hrvaškega Jezuitskega druženja za begunce.

Srečanje z delegacijo Evropske komisije proti rasizmu in intoleranci v Ljubljani

V ponedeljek, 16. aprila 2018, se je direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije p. Robin Schweiger srečal z delegacijo Evropske komisije proti rasizmu in intoleranci (ECRI), ki je bila na delovnem obisku v Sloveniji. Najprej je na kratko predstavil nevladno delegacijo, ki jo vodi, potem pa sodeloval v pogovoru o stanju v Sloveniji glede rasizma in intoleranci.

Socialni praktikum 2018

V torek, 24. aprila 2018, je direktor Jezuitskega združenja za begunce Slovenije p. Robin Schweiger na Škofijski klasični gimnaziji imel predavanje o migracijah v Sloveniji in v Evropi. Predavanje je bilo v sklopu projekta Socialni praktikum in je pripravil dijake na prostovoljno delo, ki so ga opravili v azilnem domu.

Zahvaljujemo se vsem, ki podpirate delo Jezuitskega združenja za begunce Slovenije: Slovenski provinci Družbe Jezusove in številnim dobrim ljudem, ki preko te oddaje pomagate beguncem, tujcem in prosilcem za mednarodno zaščito. Če želite tudi vi pomagati ljudem, ki zaradi preganjanja iščejo miru kot begunci po svetu, pokličite JRS na številko 031/63-69-64. Veseli bodo vaše pomoči.