Najmočnejše orožje v boju proti plesni je preventiva
Oddaje Rok Mihevc
O večceličnih glivah – plesnih, ki so razširjene povsod okoli nas, smo govorili v današnji Svetovalnici. Kako ravnati z njimi, kako se jih znebiti in kakšni so vplivi na naše zdravje, smo govorili s Simono Perčič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Poznamo več kot 100.000 vrst plesni, a vse nimajo enakega vpliva na naše zdravje. »Tistim, kateri smo izpostavljeni, je precej manj. Izpostavljeni smo sicer produktom plesni in to predvsem preko vdihavanja. Ker so topni v maščobah, lahko prehajajo skozi kožo, drugače pa v naše telo plesni pridejo tudi z uživanjem plesnive hrane.«
Zadostna količina plesni nevarna za naše zdravje
Če hrano pustimo v zunanjem okolju ali hladilniku, po določenem času začnejo rasti plesni. Te izdelujejo t.i. sekundarne presnovke, ki so lahko hlapne organske spojine, ki dajejo plesnim značilen vonj. Ker prehajajo skozi membrano imajo učinek tudi na naše zdravje. »Plesni namreč izdelujejo mikotoksine, to so različne vrste organskih spojin, ki prehajajo skozi prebavno cev in vplivajo na vse telesne organe, če jih pojemo v dovolj velikih količinah. Predvsem so nevarne plesni v oreških, moki in v živilih, ki so dlje časa na zraku.«
Plesnivo hrano zavržemo
Plesen se načeloma vidi in vonja, če pa zaužijemo plesnivo hrano, tudi okušamo, da je neprimernega okusa. »Takšno hrano zavržemo, ker ni primerna za uživanje. Raziskave sicer še niso določile, kakšna je vrednost, ki je kvarna, a Mednarodna agencija za varnost hrane je že določila, kakšne morajo biti koncentracije mikotoksinov, da je hrana primerna za prodajo.«
Učinke plesni preko dihal ločimo na imunske in neimunske mehanizme in produkti plesni so tudi alergeni. Povzročajo draženje dihalne sluznice od nosu do spodnjih dihalnih poti – izcedek iz nosu, alergenski laritis, draženje, kihanje, vnetje očesne veznice, poslabšanje astme itd... »Plesni ne moremo popolno odstraniti, z zračenjem in primerno vzdrževano vlago pa lahko kontroliramo koncentracijo plesni v prostorih,« pravi naša sogovornica Simona Perčič. 95% vlažnost je tista meja, pri kateri začne plesen rasti. »Takšni pogoji so predvsem pozimi, ko imamo topla stanovanja in se plesen hitro pojavi na stenah, talnih oblogah, v hladilniku...«
Plesniv kruh neprimeren tudi za domače živali
Veliko zanimanja za temo je bilo tudi s strani poslušalk in poslušalcev. Jožeta z Gorenjske je zanimalo, kako je s hranjenjem plesnivega kruha domačih živali, Breda s Štajerske je imela težave s prebavo zaradi plesnivega fižola, poslušalko je zanimalo kako se znebiti plesni z jogija, Draguško s Primorske je zanimalo kako je z bojem proti plesnijo z varikino, Cilka z Notranjske pa je opozorila, da vonj pri kuhanju hrane da takojšno opozorilo, da s hrano nekaj ni dobro. Prisluhnite posnetku oddaje.
Oddajo je pripravil in vodil Blaž Lesnik.
