Stranke napovedujejo ukrepanje na področju zdravstva in pokojnin
Andrej Šinko
V soočenju, ki smo ga na Radiu Ognjišče pripravili v sodelovanju s spletnim portalom Domovina.je, so predsednik Nove Slovenije Matej Tonin, predstavnik Socialnih demokratov Jernej Štromajer, podpredsednik Slovenske ljudske Stranke Primož Jelševar, Predstavnik Dobre države Tilen Manjardi ter predstavnik stranke Andrej Čuš in Zeleni Slovenije Zvonko Lah soočili tudi mnenja o rešitvah v zdravstvu in na področju pokojninskega sistema. V zvezi s slednjim je bilo slišati pobude o skladih, ki bi plemenitili sredstva, in reformah v gospodarstvu, ki bi v blagajno pripeljale več sredstev. Podobno so tudi za zdravstvo nekateri menili, da potrebuje več denarja, ostali pa so opozarjali, da je treba z njim ravnati bolj racionalno.
Predstavnik SD Štromajer je dejal, da so ministrici za zdravje Kolar Celarčevi v njegovi zaupali do konca mandata, vendar ni uspela izpeljati obljubljenega. Ob tem je dodal, da je javno zdravstvo temelj socialne države. »Za javno zdravstvo bomo morali začeti namenjati več denarja. Če želimo za javno zdravstvo nameniti več denarja, ne bomo mogli nižati davkov,« je menil Štromajer, ki je poudaril, da bo prioriteta SD odprava čakalnih dob.
V Novi Sloveniji napovedujejo, da se bodo tega problema lotili tudi z vključevanjem zasebnikov. »Kjerkoli obstajajo kapacitete, ljudje lahko gredo tja in javna zdravstvena zavarovalnica plača v isti višini, kot bi plačala zdravljenje v javnem zavodu,« je dejal predsednik stranke Tonin. Ob tem je opozoril, da so posledica čakalnih vrst številne bolniške. Na letni ravni pa zanje namenimo 314 milijonov evrov, kar bi lahko preusmerili v zdravstvo.
Podobne rešitve ponujajo tudi v stranki Andrej Čuš in Zeleni Slovenije, kjer opozarjajo, da Slovenija v primerjavi razvitejšimi državami za ta sektor namenja manj, kar se odraža tudi v opremi. »V kliničnem centru je 87 odstotkov opreme že za odpis, se pravi, da se je premalo vlagalo. Veliko se je tudi pokradlo,« je dejal Lah, ki pravi, da bo zato nujna tudi optimizacija.
V stranki Dobra država so prepričani, da je v zdravstvu denarja dovolj, vendar pa se ga veliko izgubi zaradi kaznivih dejanj. Zato so kritični tudi do ravnanja odhajajoče vlade. »Ker so se s temi 136 milijoni evrov dejansko legalizirale mnoge koruptivne prakse. Pokrili so vse, kar se je zgodilo, s tem, da ni odgovarjal nihče,« je pojasnil Majnardi.
Tudi v Slovenski ljudski stranki verjamejo, da več denarja ne bo rešilo težav zdravstva. Podpredsednik stranke Jelševar vidi največji problem v vodenju in upravljanju. »Tukaj obstajajo takšne rezerve, da bi se dalo brez najmanjše težave zmanjšati čakalne vrste.«
Nujna je tudi pokojninska reforma, saj živimo v starajoči se družbi. Delež starejših nad 65 let naj bi se že v letu 2030 z današnjih 18 povečal na 25 odstotkov.
V NSi menijo, da je z različnimi ukrepi treba spodbujati rodnost. V zvezi z reformo pa poudarjajo, da ni dobro, da se denar od prispevkov zgolj neposredno porablja. »Zato predlagamo, da bi se del tega denarja nalagal in v pokojninskih skladih plemenitil. Ko bi se po 40 letih upokojili, bi imeli enostavno več denarja na razpolago kot ga imamo danes,« je dejal Tonin.
V SD poudarjajo, da je nujno ustaviti trend padanja pokojnin. Njihov predstavnik Štromajer je dejal, da si prizadevajo za uvedbo rezervnega demografskega sklada. Ponujajo pa še eno rešitev: »V Združenih državah Amerike je skoraj tretjina podjetij vključena v soudeležbo delavcev pri dobičku in ta denar gre v veliki meri tudi v drugi pokojninski steber za njihove pokojnine. Tudi v tej smeri bi bilo treba razmišljati.«
V Dobri državi opozarjajo, da ustvarjamo družbo revežev, saj če ne bo sprememb, mladi generaciji grozijo nizke pokojnine. Zato je po besedah Majnardija nujna širša javna razprava o novi družbeni pogodbi, ki bo rešila »od zaposlovanja mladih do upokojevanja in tudi varovanje interesov starejših, ki jih danes obravnavamo kot bolnike, ne pa kot starejšo populacijo, ki ima svoje potrebe«.
Tudi v SLS menijo, da bo v pokojninsko blagajno treba pripeljati več sredstev, druge rešitve ne vidijo. »Dodana vrednost se mora povečati. In na ta način tudi v Nemčiji zagotavljajo, da se soočajo z velikimi gospodarskimi spremembami,« pravi Jelševar.
V stranki Andrej Čuš in Zeleni Sloveniji menijo, da bo glede na demografski trend najverjetneje moralo priti do dviga upokojitvene starosti. Največji problem pa vidijo v tem, da je premajhna razlika med tem, kar država namenja brezposelnim in tistim z najnižjo plačo. »Ne splača se več delati, in vzrok je v tem, da moramo izboljšati poslovno okolje,« je dejal Lah, ki je poudaril še, da ni bistvena samo rast, ampak, da je pomembna tudi kakovost življenja.
