Kdo bo zmagal v merjenju moči?
Svet Marta Jerebič
Ameriški predsednik Donald Trump je sinoči sporočil, da se ZDA umikajo iz iranskega jedrskega sporazuma, ki ga je Obamova administracija podpisala leta 2015 skupaj s Francijo, Nemčijo, Veliko Britanijo, Rusijo in Kitajsko. Hkrati je napovedal vnovično uvedbo sankcij proti Teheranu. Preostale članice sporazuma bodo v prihodnjih tednih poskušale rešiti sporazum, a če to ne bo možno, Iran napoveduje, da bo obnovil bogatenje urana, postopek, pri katerem nastane tudi visoko obogateni uran, ki se uporablja za izdelavo jedrskih bomb. Mednarodna skupnost je zaskrbljena, krepi se tudi strah pred novim konfliktom na Bližnjem vzhodu.
Trump je v govoru dejal, da je sporazum grozen, enostranski in temelji na laži. Iran je po njegovih besedah sponzor terorizma in podpira skupine, kot so Hezbollah, Hamas in al Kaida. Kot je še zatrdil, ima dokaz, da nadaljuje raziskave na jedrskem področju. Svet je posvaril, naj ne skuša sodelovati z iransko vlado, sicer bodo sledile sankcije. Kot je pojasnil prof. dr. Bogomil Ferfila, je sporazum predvideval, da ZDA drugim državam ne smejo omejevati nakupa iranske nafte. »Trump je sedaj ravno to naredil. Dejal je, da bo sedaj začel omejevati nakupe iranske nafte.« Vendar so sedaj na potezi druge države podpisnice sporazuma, ki se lahko odločijo, da bodo še naprej poslovale z Iranom.
»To je pravzaprav ena izmed priložnosti preostalega dela sveta, da se reši te nadvlade Amerike. Če se bodo vsi ti ostali igralci, EU, Indija, Kitajska, Rusija, kar je zelo močan blok, odločili, da poslujejo naprej z Iranom, bo seveda zaostrilo ta nasprotja med ZDA in preostalim delom sveta. Vendar če realno pogledamo, so tu ZDA, Izrael in Saudova Arabija mnogo šibkejše od držav, ki sem jih omenil.«
Cilj ZDA je jasen - omejiti vpliv Irana na Bližnjem vzhodu. Gre torej za merjenje moči. A vprašanje, kako se bo ta globalizacijsko-politična igra končala, na drugi strani tudi pri Severni Koreji.
»Kim Džong un je po mojem mnenju dovolj racionalen igralec, ki mu je povsem jasno, da če Amerika enkrat podpiše mednarodni dogovor, pri drugem predsedniku pa gre ven, to ni nek kredibilen partner za sklepanje kakršnihkoli sporazumov,« je še menil dr. Ferfila.
