Miki Muster
Poslovil se je oče stripovskih junakov Lakotnika, Zvitorepca in Trdonje
Slovenija | 08.05.2018, 14:16
V 93. letu starosti je v včeraj popoldne umrl Miki Muster eden najboljših slovenskih ustvarjalcev in risarjev slikanic, stripov ter filmskih risank. Novico so potrdili v centru starejših Notranje Gorice, kjer je Prešernov nagrajenec iz leta 2015 in oče stripovskih junakov Lakotnika, Zvitorepca in Trdonje prebival zadnja leta.
Miki Muster je veljal za pionirja stripa ter enega najuspešnejših ustvarjalcev te zvrsti in risanega filma na Slovenskem. Delal je lahko tudi 16 ur na dan, je povedal v pogovoru za STA. A mu v resnici nikoli ni bilo treba delati, saj risanja ni razumel kot delo. Risal je sam zase in se pri tem zabaval. V pogovoru za Radio Ognjišče pa je pred leti spregovoril o karikaturi in humorju v socializmu:
Miki Muster je naredil čez 350 tisoč risb in imel v vseh teh letih le eno samo korekturo. Narisal je več kot 40 zgodb Zvitorepca. Kot je rad dejal, pa v njih nikoli ni bila prelita kri. Sicer so v njih tudi negativni liki, ampak vedno zmagajo ti njegovi junaki, ki pa so smešni, duhoviti, vzgojni in ti nam bodo ostali kot velika zapuščina Mikija Mustra.
Leta 2000 je Akademija Viktor podelila Miki Mustru Viktorja za življenjsko delo, Občina Ljubljana pa se mu je leta 2003 oddolžila s priznanjem mesta Ljubljane. Leta 2014 mu je predsednik države Borut Pahor podelil srebrni red za zasluge za vrhunsko pionirsko delo na področju slovenskega animiranega filma in stripa.
Leta 2015 je Prešernov sklad podelil Miki Mustru Prešernovo nagrado za življenjsko delo. Po prevzemu nagrade je bil kratek, saj je, kot je dejal, povedal že vse: »Ko sem bil otrok, sem sanjal o tem, da bom zabaval generacije otrok in mislim, da mi je uspelo. Imam pa željo. Če imate tudi vi neizpolnjene otroške sanje, vam želim, da bi se vam izpolnile, tako kot so se meni.«
Mikija Mustra širši slovenski javnosti ni potrebno posebej predstavljati, saj s svojimi zgodbami v obliki sličic v več desetletjih nagovarja številne generacije Slovenk in Slovencev, pa ne samo preko stripov, pač pa tudi preko malih zaslonov – ne glede na to, da je bil v svojem zgodnjem obdobju prepovedan in cenzuriran. Toda predvsem v obdobju po nastanku naše države ga spoznavamo in prepoznavamo tudi kot političnega karikaturista. Karikatura je namreč tista zvrst likovnega ustvarjanja, ki nagovarja širšo množico, hkrati pa ima številne na prvi pogled skrite pomene. Posebej pa to velja za politično karikaturo, ki je pravzaprav politična satira sui generis. V spremni besedi knjige z njegovimi karikaturami, izšla je nedavno pri Reporterju, je Vinko Vasle zapisal: »To so podobe ogledala, v katerih Muster prefinjeno poudari osebnostne značilnosti posameznikov in že samo s tem o nekom pove več kot debele knjige. Karikatura je najbolj izdajalska literarno-likovno delo, tudi najbolj celovito in povedno.« Verjetno je tudi to razlog, zakaj je Miki Muster s strani medijev in tudi politike kot karikaturist malone prezrt: njegove politične karikature so namreč našle pot le v Mag in kasneje v Reporter.
Do izjeme je prišlo le takrat, ko se je eden od vplivnih politikov, ki je v isti osebi župan prestolnice, čutil razžaljenega, ker ga je karikaturist pred odprtjem športnega parka Stožice na naslovnici Reporterja upodobil kot »firerja«. K sreči je bila ta županova ovadba kasneje ovržena. Seveda smo takšnih pritiskov, groženj in celo kazenskih pregonov v naši državi tudi v obdobju po letu 1990 nekako že vajeni, a morda je prav to napaka, da smo se na takšno totalitarno prakso navadili, kot da je povsem nekaj normalnega. A morda je prav takšen odziv svojevrstno priznanje Mikiju Mustru, kajti če bi njegove karikature politiki hvalili, to nedvomno ne bi bil več kompliment za avtorja, ampak bolj dokaz, da sodi med dvorne satirike vladajočega razreda. Zanj to v niti najmanjši meri ni nikdar veljalo.
