Veljić: Migranti v Srbiji obupani in napadalni
Svet | 15.04.2018, 15:00 Petra Stopar
Karitas Beogradske nadbiskupije, katere predsednik je beograjski nadškof Stanislav Hočevar, deluje v 10 od 18 migrantskih centrov v Srbiji. Prvotno pomoč v obliki hrane, obleke in higienskih pripomočkov je morala spremeniti v dodatno psihološko in socialno podporo, je v pogovoru za naš radio povedal generalni tajnik Miloje Veljić.
Po besedah direktorja Karitas Beograjske nadškofije Miloja Veljića je v Srbiji trenutno blizu 4000 migrantov, večinoma iz Afganistana, Pakistana, Sirije, Iraka in Irana. Razporejeni so v 18 centrov, ki so postavljeni od meje z Madžarsko v Subotici do meje z Makedonijo v Preševu. Veljić je zaradi pomoči Karitas na terenu z razmerami dobro seznanjen in pojasnjuje, da je »največja težava v tem, da Madžarska kot članica EU po zakoniti poti sprejme samo dva migranta na dan, zaradi česar migranti iščejo alternativne možnosti, da ne rečem tihotapcev, kar pa je zelo težko, zato se njihovo bivanje v Srbiji podaljša za dolgo, večina družin tu ostane tudi več kot leto in pol«.
A dejstvo, da so migranti v nasprotju s svojimi željami obtičali v Srbiji, ki jo vidijo zgolj kot tranzitna država na poti v severno Evropo, se je začelo odražati v njihovem psihičnem stanju. »So izrazito depresivni, obenem pa tudi zelo agresivni,« opozarja Veljić. »Trenutno je v enem od centrov, in sicer v Obrenovcu, okrog 700 moških v starosti od 18 do 50 let. Prihajajo iz različnih držav, ki so po možnosti v konfliktu, kot sta na primer Afganistan in Pakistan. Samo pomislite, kakšna napetost tam vlada vsak dan.«
In prav zaradi tega je Karitas svojo prvotno pomoč v obliki hrane, obleke in higienskih pripomočkov spremenila v dodatno psihološko in socialno podporo v migrantskih centrih. Ne dela le z otroki, ki morajo praviloma obiskovati šolo, ampak tudi z odraslimi. Spodbuja jih k športnim aktivnostim – posebej moške – k učenju jezika in razvoju ročnih spretnosti. Karitas je trenutno prisotna v 10 od 18 centrov, kjer je prevzela skrb za pralnice, pa tudi vzpostavila telovadnice in mizarske delavnice. Slednje »ne le zato, da bi jih zaposlili, ampak zato, da tudi sami kaj popravijo«. Dolgčas je po Veljićevem mnenju »največji sovražnik migrantov, ki nenehno živijo v negotovosti, ali bodo nekega dne uspeli priti v Evropsko unijo«.
Dodal je še, da so prebežniki, ki so v Evropo prišli po prvem begunskem valu, med revnejšimi: »V prvem delu je bilo veliko bogatih migrantov, po možnosti s fakultetno izobrazbo, večinoma iz Sirije, ki so v večjem delu že uspeli priti v Evropsko unijo, medtem ko imamo zdaj opravka z bolj obupano skupino, ki je ekonomsko popolnoma odvisna od drugih. A tudi Srbija ima že dovolj svojih težav z revščino.« O tem pa pričajo večletni razvojni projekti, ki jih srbska Karitas v najrevnejših občinah izvaja s podporo Slovenske Karitas in Ministrstva RS za zunanje zadeve.
Z Zahodnega Balkana v teh pomladih mesecih prihajajo poročila o povečanju števila prosilcev za mednarodno zaščito. Po navedbah Visokega komisariata Združenih narodov za begunce se je bistveno povečalo število prošenj za azil v Črni gori, medtem ko je vse več nezakonitih prihodov migrantov v Bosno in Hercegovino. Da se dotok prebežnikov v omenjene države krepi, je nedavno potrdil tudi poslanec SDS in predsednik parlamentarne Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb Branko Grims. Dejal je, da je po sprostitvi vizumskega režima med Iranom in Srbijo v slednjo prišlo že 7000 ljudi, ki nameravajo oditi naprej proti Evropski uniji.
