Papež Frančišek
Papež: velika noč nas odpira za dialog in odgovornost do drugega
Svet Tone Gorjup
Papež Frančišek je opoldne skupaj z romarji, ki so se zbrali na Trgu sv. Petra zmolil Raduj se Kraljica nebeška. Pred tem je govoril o pomenu velikonočnega ponedeljka, ki mu ponekod pravijo tudi »angelski ponedeljek«. Angeli so tisti, ki sporočijo veselo novico o vstajenju. Kot je povedal papež, te vesele novice kristjani ne moremo zadržati zase, zato je velikonočni ponedeljek čas, ko jo delimo z družino, s prijatelji, z brati in sestrami.
Papež je najprej dejal, da ima italijanski izraz »lunedi del’ Abgelo« ponedeljek angelov biblične temelje. Navedel je evangeljske odlomke o vstajenju, ki govorijo o ženah na poti h grobu. Ko pridejo tja, je prazen. Skala, ki je zapirala vhod vanj, je odmaknjena. To pa ni vse, kar najdejo. Presenečene zaslišijo tudi glas »Vstal je!« Veselo oznanilo vstajenja jim sporoči angel, božji glasnik. Na podoben način je angel Gabrijel napovedal učlovečenje Besede. Tudi pri vstajenju se zdi, da človeška beseda ni dovolj, ampak mora biti oznanilo še trdnejše. Ko se je novica o vstajenju razvedela, so njegovi učenci ponavljali: »Gospod je resnično vstal in se prikazal Simonu!« Papež je zbrane povabil, naj ponovijo te besede: ne enkrat, večkrat.
Papež je zatem spomnil na pomembno razsežnost praznovanja velike noči in pokazal na prvo krščansko skupnost, ko je ta začela verjeti v vstajenje. Jezusovo vstajenje je njegove učence povezalo v bratsko skupnost. Ta povezanost je sad vstalega Kristusa, ki je s svojo smrtjo in vstajenjem premagal greh, ki je ločeval človeka od Boga, od njega samega in od njegovih bratov in sester. Tudi za nas je povsem običajno, da praznujemo veliko noč v družini, s prijatelji. Povabljeni smo, da znova odkrijemo bratsko povezanost, v kateri so živele prve krščanske skupnosti. Brez te naravnanosti ni resnične zavezanosti skupnemu dobremu in socialni pravičnosti, ampak smo le skupnost posameznikov, ki jih vodijo njihovi lastni interesi.
Velika noč prinaša še eno novost: odpira nas za dialog in v nas zbuja zavest, da smo odgovorni za drugega. O tej resničnosti govori apostol Janez, ko pravi: »Po tem bodo spoznali, da se moji učenci, če boste ljubili drug drugega.« Iz tega razloga ne smemo ostali zagledani sami vase, saj smo poklicani, da skrbimo za dobro vseh, za naše brate in sestre, še zlasti za najbolj ranljive in izključene. Samo ta način povezovanja z bližnjimi lahko zagotovi trajen mir, premaga revščino, odpravi napetosti in vojne, izkorenini korupcijo in kriminal je še dejal papež in vse izročil v varstvo nebeške Kraljice.
