Za boljše poznavanje zamejstva in izseljenstva

Slovenci po svetu | 23.04.2018, 09:41 Matjaž Merljak

V oddaji Slovencem po svetu in domovini smo predstavili sedem mladih raziskovalcev, ki so v preteklem tednu prejeli nagrade za najboljša raziskovalna dela s področja zamejstva in izseljenstva. Njihova dela odlikuje celosten pristop, objektivnost, visoka uporabnost, inovativnost, sistematičnost, preglednost ... Bomo z njimi več in bolje poznali zamejsko in izseljensko stvarnost?

Namen natečaja Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu je spodbujanje raziskovalne dejavnosti na področju zamejske in izseljenske tematike in s tem krepitev zavesti o njeni pomembnosti za ohranjanje slovenske identitete v matični domovini in zunaj njenih meja.

Podelitev je bila 18. aprila 2018 v Vili Podrožnik v Ljubljani. Na dosedanjih šestnajst natečajev sicer prispele skupno 304 naloge, nagrajenih pa je bilo 99. Na letošnji natečaj je prispelo 23 nalog, od tega osem na temo Slovencev po svetu (4 diplomska dela, 2 magistrski in 2 doktorski deli) in petnajst na temo Slovencev v sosednjih državah (2 disertaci, 6 magistrskih, 1 diplomsko delo, 6 zaključnih del prve bol stopnje). Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc je na podlagi ocene strokovne komisije, ki ji je predsedoval dr. Daniel Grafenauer, podelil sedem nagrad.

IZSELJENSTVO

1. nagrada: Mojca Ilc Klun, Ljubljana, doktorat Slovensko izseljenstvo in diaspora v procesu geografskega izobraževanja, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta (mentorica izr. prof. dr. Tatjana Resnik Planinc)

Za to področje raziskovanja se je odločila sama, saj se je z izseljenstvom prvič srečala v času srednje šole, ko je bila kot dijakinja Škofijske klasične gimnazije en mesec med izseljenci v bližini Clevelanda v ZDA. Med študijem geografije in zgodovine je pol leta raziskovala problematiko slovenskega izseljenstva v Clevelandu in tako v sklopu doktorske disertacije raziskovala, kako so tematike slovenskega izseljenstva vključene in prikazane v izobraževanju. Ugotovila je, da so v učnih načrtih popolnoma spregledane, nekaj vsebin je vključene v učbenike kot dodatne vsebine, a še to zgolj o področjih življenja in številčnosti slovenskih skupnosti po svetu, nič pa o kulturnih in socioloških značilnostih življenja. Dijaki slabo poznajo to področje in si želijo izvedeti več o tem, zato je razvila didaktično namizno igro Prečkanje meja, s pomočjo katere lahko učitelj zelo učinkovito poučuje o slovenskem izseljenstvu in globalnih migracijskih procesih. Izdaja je tudi knjigo 56 zgodb slovenskih izseljencev po svetu.

2. nagrada: Alenka Čuš, Rače, Pomen vzgoje in izobraževanja za vitalnost slovenske skupnosti v Torontu, Univerza na Primorskem, Fakulteta za humanistične študije (mentorica: prof. dr. Vesna Mikolič, so-mentor: prof. dr. Igor Saksida)

Znotraj slovenistike je iskala temo, ki je čim manj raziskana. Slovenci v zamejstvu in po svetu so vedno aktualna tema, sploh če se lotiš oddaljenih krajev, kot je Kanada in se o njih ve izredno malo. V Torontu je živela dve leti, želela se vključili na čim več področij: bila je urednica Glasila, delala je v slovenski izseljenski šoli, se trudila za ohranjanje slovenskega jezika v zadnji slovenski trgovini. Tako je tudi naredila smernice za poučevanje pouka, ki jih že uporabljajo. Slovenstvo se zelo ohranja živo med mlajšo generacijo pri folklori in petju, a pri vajah so navajeni uporabljati jezik okolja. Izrednega pomena je oddaja Radio Glas v Torontu, saj je program izključno v slovenskem jeziku, česar si pri Glasilu niso mogli privoščiti.

3. nagrada se ne podeli.

Posebna nagrada za diplomska dela nižje stopnje bolonjskega študija: Tjaša Leskovšek, Ljubljana, Vrnitev mladostnikov v Slovenijo po življenju v tujini, Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta (Mentorica: doc. dr. Špela Razpotnik)

Nalogo je napisala na osnovi lastne izkušnje, ko se je s starši pri 15-ih letih vrnila v Slovenijo. Tudi ona je tako kot še štirje mladostniki, ki jih je vključila v nalogo. Ti so med 14-im in 18-im letom starosti prišli nazaj v Slovenijo. Doživeli so obratni kulturni šok. Ta se pojavi, ko se človek vrne v izvorno državo. Takrat se ne počuti pripadnega, je zmeden, prestrašen, doživi ogromno šokov presenečenj in zato imajo določene osebe lahko precejšnje težave. Pri premagovanju obratnega kulturnega šoka so ključni pogovori z mladostniki o tem, kaj doživljajo. Tam lahko odžalujejo izgubo doma, povejo, kaj pogrešajo … Dobrodošla je tudi pomoč pri učenju slovenskega jezika in druženje s tistimi, ki imajo podobne težave.

ZAMEJSTVO

1. nagrada: Neža Kravos , Dolina pri Trstu, magisterij, Idejna zasnova prenove in dozidave Narodnega doma pri Svetem Ivanu v Trstu, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo (Mentor: prof. Janez Koželj, univ. dipl. inž. Arh.)

Narodni dom pozna, saj mimo njega hodi vse obdobje šolanja, pozna njegovo zgodovino in zato želi, da to postal večnamenski center, ki bi povezoval delovanje obstoječih slovenskih ustanov in nudil mlajšim prostor za pisanje nalog, popoldansko delo, ker takega prostora trenutno v Trstu ni. Tako bi prišlo tudi do povezovanja generacij, hkrati bi lahko odpiral vrata italijanski skupnosti, ki v zadnjih letih kaže zanimanje za slovenstvo.

2. nagrada: Miha Zobec, Sežana, doktorat, Prizadevanja slovenske manjšine v Italiji za dosego zakonske zaščite 1975 – 2009, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta (Mentor: red. prof. dr. Matjaž Klemenčič, so-mentor: izr. prof. dr. Aleksej Kalc)

To področje raziskovanja je bila ideja mentorja, njemu pa je bila tematika blizu, saj živi v Sežani. Tako se je leta 2011 začel spopadati z veliko količino virov. Delo je potekalo štiri leta. Obiskal je mnoge arhive tako v Rimu kot v Ljubljani. Količina literature je ogromna. Med drugim je ugotovil, da slovenska skupnost ni razdeljena le geografsko, ampak tudi politično, a ob prizadevanjih za dosego zaščite, podobno kot jo ima francoska skupnost v dolini Aoste ali avstrijska na Južnem Tirolskem, so se uspeli povezati. Italija namreč ni želela priznati slovenske skupnosti v Videmski pokrajini. Delo odlikujeta izrazito celosten pristop in podroben opis, v utemeljitvi so podčrtali tudi objektivnost.

3. nagrada: Danijel Wutti, Celovec, doktorat, Identität, Trauma, Gedächtnis (Identiteta, trauma, spomin), Alpen-Adria Universität Klagenfurt (Mentor: prof. dr. Klaus Ottomeyer, So-mentor: dr. Gerhard Benetka)

Ena glavnih ugotovitev je, da se spominska kultura glede druge svetovne vojne in nacionalsocializma na avstrijskem Koroškem razlikuje med Slovenci in večinskim narodom. Enako je s plebiscitom leta 1920. Čeprav se je raziskovanje dotikalo preteklih dogodkov, so ugotovitve aktualne tudi za današnji čas. Velike razlike so med mladimi, saj tisti, ki prihajajo iz družin, ki so tesno povezane s slovensko kulturo, še danes dobro vedo o preteklosti, v neposrednem okolju in v družinah. Mladi iz večinskega prebivalstva pa tega ne vedo, saj teh vsebin ni v šolskih programih. Upa, da bo do leta 2020 – ob stoti obletnici plebiscita - prišlo do premika. Vse bo odvisno od tistih, ki pripravljajo obeleževanje obletnice. Še so žive priče, ki še lahko govorijo o tem. Pomembno je tudi že letošnje leto, saj mineva 80 let od priključitev Avstrije nacionalsocializmu.

Posebna nagrada za diplomska dela nižje stopnje bolonjskega študija: Martina Šolc, Sovodnje, Učna igra pri učenju slovenščine na predšolski stopnji v vrtcih s slovenskim učnim jezikom v Italiji Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta (Mentorica: izr. prof. dr. Majda Kaučič Baša)

Ta je nastal za slovenski vrtec v Romjanu pri Gorici, ki ga obiskujejo otroci, ki slovenščine še ne poznajo ali jo govorijo slabše. Učili so se skozi igro, saj je to najboljša učiteljica, pri njej se zabavajo in nezavedno učijo. Vsi, tudi sama, so se zelo zabavali in se tudi naučili. To je bil šele začetek, kasneje so ga izvedli v drugih vrtcih na Goriškem in Tržaškem, program je bil objavljen tudi v knjižni obliki. Z mentorico že pišeta učbeniški komplet po temah in bo še raziskovala v tej smeri.