Egipt: Al-Sisi ima podporo kristjanov, a ne med mladimi
Svet Marta Jerebič
V Egiptu so se včeraj začele predsedniške volitve, ki se bodo končale jutri. Končni izid bo znan 2. aprila, dosedanji predsednik Abdel Fatah al Sisi pa bo skoraj zagotovo dobil nov mandat. Edini njegov tekmec je malo znani politik Musa Mostafa, ki je že izrazil podporo al Sisiju za njegov drugi mandat na čelu 96-milijonske arabske države. Tudi 10 odstotkov kristjanov večinoma podpira aktualnega predsednika.
Za volitve v Egiptu pod vprašajem ni zmagovalec, ampak volilna udeležba. Nizka udeležba bi namreč porodila dvome v verodostojnost volitev. Zaradi groženj Islamske države, ki je v Egiptu pobila na stotine pripadnikov varnostnih sil in civilistov, zato veljajo strogi varnostni ukrepi.
Prav zaradi poostritve varnostnih ukrepov okoli krščanskih cerkva in gradnje nove stolnice, ki naj bi bila dokončana do konca letošnjega leta, si je al-Sisi pridobil naklonjenost koptskih kristjanov. V teh dneh tako v njihovih soseščinah visijo plakati s predsednikom, ki stoji poleg koptskega pravoslavnega papeža Tawadrosa II.
Al-Sisi se namreč za božič udeleži maše v kairski pravoslavni stolnici, odnos med njim in pravoslavnim voditeljem pa opisujejo kot odličnega.
Kot je Tawadros dejal za italijansko agencijo SIR, si večina prebivalstva želi Al-Sisijevo vnovično izvolitev, da bi dokončal dve ključni bitki v zgodovini sodobnega Egipta: v prvi vrsti bitko proti terorizmu in nasilju, drugi izziv je razvoj in napredek. »Stabilnost Egipta je zagotovilo stabilnosti vsega sveta,« je prepričan Tawadros.
Član papeške akademije za življenje, profesor na univerzi v Aleksandriji, Mounir Farag, pa je izpostavil predvsem pomanjkanje varnosti. Država je zaradi tega že 7 let brez prihodka iz turizma. Zaradi prevrednotenja valute, ki ga je dve leti nazaj zahtevala Svetovna banka, a na katerega krhka egiptovska družba ni bila pripravljena, so se cene pijač zvišale za tretjino, v prihodnjih mesecih pa se obeta dvig cen nafte, elektrike in železniškega prevoza.
Temu je treba dodati 18-odstotno brezposelnost, ki med mladimi dosega 33 odstotkov. Prav zato mladi ne gojijo posebne naklonjenosti do al-Sisija. Gre za tisto mladino, ki je leta 2012 odšla na ulice ter zahtevala demokracijo in pravičnost. Tudi med mladimi kristjani je veliko takih, ki so kritični do al-Sisijeve podobe v vlogi branilca kristjanov, in trdijo, da je enako kot pod Mubarakovim ali Mursijevim režimom - še vedno so deležni diskriminacije, nasilja in sovražnega govora. Prav udeležba mladih je zato velika uganka teh volitev.
