Avstrijski škofje v »evropskem Jeruzalemu« - Sarajevu
Svet Tone Gorjup
Avstrijski škofje so včeraj sklenili večdnevni obisk v Sarajevu, s katerim so pokazali solidarnost s tamkajšnjo krajevno Cerkvijo ter vsemi prebivalci Bosne in Hercegovine. Škofovski konferenci obeh držav sta ob koncu sprejeli skupno izjavo ter v njej poudarili medsebojne vezi in željo po nadaljnjem sodelovanju, da bi v tem delu Evrope zavladal resničen in trajen mir.
Enajst avstrijskih škofov pod vodstvom predsednika dunajskega nadškofa kardinala Christopha Schönborna je v Sarajevo prispelo na tretjo postno nedeljo, ki je v Bosni in Hercegovini ter na Hrvaškem tudi »nedelja solidrnosti«; z darovi, ki jih zberejo pri mašah pomagajo vsem, ki zaradi posledic vojne še vedno trpijo pamankanje. Kot poroča agencija IKA, so imeli ponedeljek skupno sejo avstijske ter bosansko-hercegovske škofovske konference. Škofom obeh držav sta se pridružila tudi apostolska nuncija. Avstrijski škofje so imeli zatem sejo svoje škofovske konference, ob včerajšnjem sklepu pa so sprejeli skupno izjavo. V njej so poudarili, da obe deželi povezuje skupna zgodovina, saj sta bili nekaj časa v isti državi, pa tudi številni dogodki in ljudje. Za prvo srečanje škofov obeh dežel so izbrali Sarajevo, ki ga je papež Frančišek na svojem pastoralnem obisku 2015 poimenoval »evropski Jeruzalem«.
Škofje so se sestali z namenom, da bi skupaj molili, se srečali, spoznali med seboj, izmenjali poglede ter delili žalost in vesleje s prebivalci Bosne in Hercegovine. V skupni izjavi so med drugim omenili 100. obletnico smrti prvega vrhbosanskega škofa Josipa Stadlerja, ki je prav s pomočjo Avstrije zgradil številne cerkve v svoji škofiji. Avstrijske dobrodelne ustanove so tudi v času zadnje vojne na Balkanu in po njej izdatno pomagale tej deželi. Tudi ena izmed blaženih drinskih mučenk sestra Berchmana Leidenix je bila pomembna vez med obama narodoma. V Avstriji je danes veliko mladih iz Bosne in Hercegovine, ki so zaradi vojne in neurejenih povojnih razmer zapustili svoje domove in odšli v svet. Škofje obeh dežel upajo, da bodo mnogi spoznali, da je življenjske načrte možno uresničiti tudi doma in se vrnili. S tem bi pomagali pri obnovi in razvoju domovine. Škofje so se ob koncu zavzeli za vzpostavitev trajnega miru v Bosni in Hercegovini, saj je med ljudmi še veliko napetosti, nezaupanja, pa tudi sovražnega razpoloženja. K delu in molitvi za mir v tej deželi in povsod po svetu so povabili kristjane in vse ljudi dobre volje.
Vir: IKA
