Slovenska vojska – komentarji in načrti

Slovenija | 28.02.2018, 18:00 Tanja Dominko

V oddaji Pogovor o smo tokrat govorili o rak rani slovenske družbe, Slovenski vojski. Njena bolezen je kronično pomanjkanje denarja, začelo se je s krizo, zdaj sredstva za vojsko sicer ne padajo več, toda naraščajo pa tudi ne. Slovenija je članica zveze NATO, ta nas je že opozorila tako kot nekatere druge države, da je treba za obrambo nameniti več denarja, a doslej nismo imeli občutka, da se prav zares to kje pozna. Dokler ni počilo pri preverjanju usposobljenosti bojne enote. Negativna ocena ni nekaj, s čimer bi se ravno pohvalili in začelo se je obtoževanje vsepovprek, kdo je kriv, navsezadnje smo slišali celo, da naj bi vojska zanalašč opravila to preverjanje v neprimernem času, da je šlo za belo stavko. Komu verjeti, je vprašanje, še bolj pomembno vprašanje pa je, kam želimo naprej, kako torej v prihodnje postaviti Slovensko vojsko na slovenski zemljevid. Zato smo v studio povabili nekatere stranke, ki so že v parlamentu, in nekatere, ki tja še želijo priti.

Svoja stališča so soočili Aleš Hojs, nekdanji minister za obrambo in član SDS, Valentin Hajdinjak, prav tako nekoč zaposlen na ministrstvu za obrambo, sicer pa podpredsednik Nsi, Boštjan Poklukar iz Liste Marjana Šarca, sicer že od osamosvojitve naprej zaposlen na Ministrstvu za obrambo, strokovnjak za varnostna vprašanja Bojan Dobovšek iz stranke Dobra država in Bojan Požar, ki je pred kratkim ustanovil Listo novinarja Bojana Požarja.

Aleš Hojs je odgovornost za razsulo v Slovenski vojski pripisal več politikom. »Z nastopom vlade Boruta Pahorja je vojska zgrmela na dno, začela so se krčiti sredstva. Politični vpliv na razsulo pa se je začel s Karlom Erjavcem.« Požar se je strinjal s krivdo na politični strani. »Krivi so Socialni demokrati, ki so imeli oblast v tej vojski, so pa težave globlje. Glavni problem je to, da se približno 70 - 80 odstotkov politike nikoli ni sprijaznilo, da imamo svojo vojsko.« To je potrdil tudi Hojs.

Da gre za ključne trenutke, ko je treba dobro razmisliti, kako naprej, je menil Poklukar. »Smo na razpotju, in če ne bomo okrepili varnostno- obrambnega sistema, bomo v spremenjenem varnostnem okolju imeli velike težave.« Sam znotraj Liste Marjana Šarca razmišlja o ideji o obrambnem štabu, ki ni nova, a je doslej tičala v predalu. Dobovšek meni, da se mora v zvezi s spremembami, ki jih potrebuje segment, poenotiti stroka in politika, potrebno je sodelovanje med ministrstvi. »Poskrbeti moramo, da je vojak ustrezno plačan. Kako je s pomočjo družinam vojakom, ki so na misijah? Kako je s psihološko podporo, ko se ta vrne? Dokler ne bodo ustrezno nagrajeni vojaki, ne moremo nadgraditi z moralo. Ta kolektivni duh je bil zanemarjen.«

V povezavi s konkretno zgodbo, razrešitvijo Andreja Ostermana, ki naj bi bil objektivno odgovoren za neuspeh bataljonske bojne skupine na preverjanju pripravljenosti, so večinoma vsi gostje poudarili, da bi morala nujno odstopiti tudi ministrica Andreja Katič. Hajdinjak poudarja: »S tem, ko je predlagala zamenjavo načelnika generalštaba, je povedala, da sama s tem ni imela nič. Sam bi prst usmeril vanjo, ona je tista, ki mora zagotoviti sredstva, ki mora zagotoviti, da je Slovenska vojska usposobljena, da je obuta, oblečena, šele to so pogoji, da lahko vojska normalno deluje. Osterman je v preteklem letu zahteval 46 milijonov evrov za nujno delovanje, dobil jih je šest. Način, kako so zamenjali načelnika, z očitkom, da gre za blatenje vojske, se meni zdi nesprejemljiv. Tudi če je bila storjena napaka z njegove strani, se s človekom, ki odhaja v pokoj, ne dela tako.«

Premierja Mira Cerarja je poročilo o pripravljenosti Slovenske vojske zaskrbelo. Presenečen je tudi, da se je SV sama odločila za to ocenjevanje v času, ko bi lahko vedela, da ta enota še ni v celoti pripravljena. "Tu je prišlo do javnega in namernega samoponižanja SV in vojakov. Mislim, da je to zelo neprimerno," je dejal premier. Požar je bil tukaj oster. »Miro Cerar je pravnik. In lahko bi vedel, da je to, kar obtožuje načelnika generalštaba, kaznivo dejanje blatenja Slovenske vojske. Če ima dokaze, da je načelnik namerno blatil, ima stvar bistveno širše dimenzije. Ampak izjav predsednika vlade očitno ni več mogoče resno jemati. Forma zamenjav je pokazala, da je stanje v vojski katastrofalno.« In še: »Ni ga ministra v Zahodni Evropi, ki bi politično preživel v taki situaciji, ampak ni ga novinarja med režimskimi mediji, ki bi ministrico pozival k odstopu.«

V nadaljevanju so se sogovorniki opredelili tudi do ideje, da bi vojake izzvzeli iz enotnega plačnega sistema javnega sektorja, do problema, da navadnemu vojaku pri 45-ih letih poteče pogodba za določen čas, do problema pomanjkanja kadrov in do ideje, kako to popraviti. Prisluhnite posnetku oddaje.