Rupel: Evropska unija nima prave politike za Zahodni Balkan
Svet Andrej Šinko
Predsednik Evropske komisije Jean Claude Juncker z današnjim obiskom Bosne in Hercegovine ter Kosova zaključuje turnejo po Zahodnem Balkanu. V preteklih dneh je z delegacijo že obiskal Makedonijo, Albanijo, Srbijo in Črno Goro. O tem, kaj čaka te države v zvezi z nadaljnjo integracijo v Evropsko unijo, pa je za naš radio spregovoril nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, ki pravi, da unija glede držav v omenjeni regiji nima pripravljene jasne politike.
Predsednik Evropske komisije Jean Claude Juncker je že ob obisku Albanije dejal, da širitvena strategija za Zahodni Balkan opredeljuje leto 2025, ko bi lahko katerakoli od držav v regiji vstopila v Evropsko unijo, vendar pod pogojem, da izpolni vse kriterije za članstvo. Ob tem je nekatere razburil tudi z izjavo, da morajo države pred vstopom rešiti mejne oziroma kakršnekoli druge meddržavne spore.
Nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel pravi, da to pomeni »za Hrvaško, da lahko izsiljuje Srbijo«. Ob tem pojasnjuje, da je to politika, ki nekaterim ustreza, drugim pa ne. Rupel je spomnil, da se Juncker naslednje leto poslavlja, zato niti ni zainteresiran oblikovati, kakšno posebno politiko do držav Zahodnega Balkana. »Letnice so premaknjene v naslednje desetletje in Evropska komisija se je bolj ali manj izkazala kot nemočna, ali pa brez idej oziroma brez politike do Zahodnega Balkana.« Rupel sicer priznava, da sta na poti proti Evropski uniji zagotovo najdlje Srbija in Črna gora, vendar pa »je Srbija obremenjena s problemom Kosova, problemom mejnega vprašanja, z vprašanjem manjšin in tako naprej«. In kot Rupel razume Junckerja, ta pričakuje, da Srbija razreši tudi vprašanje Kosova. »To pa kot vemo, niti za to vlado niti za kakšno drugo, ne bo lahek zalogaj,« zaključuje Rupel.
V Bosni in Hercegovini so medtem predstavnikom Evropske unije danes predali vprašalnik z več kot 3000 odgovori, ki ga je država dobila že decembra 2016, vendar pa je zaradi kompleksnosti državnega ustroja potrebovala več časa za njegovo izpolnitev kot druge države.
Predsedujoči predsedstvu Bosne in Hercegovine Dragan Čović je poudaril, da je njihov cilj biti v naslednjem krogu širitve unije. Med prvimi koraki proti uniji pa bo ureditev mejnih vprašanj s sosedami. Tako namerava Čović čim prej organizirati tristransko srečanje s Hrvaško in Srbijo.
Juncker je danes sicer dejal, da trenutno še ne more določiti datuma, kdaj bo Bosna in Hercegovina postala kandidatka za članstvo v Evropski uniji.
