Število sedežev EP po brexitu manjše; poslanci tudi o premikanju ure
| 12.02.2018, 10:47
Število evropskih poslancev naj bi se po izstopu Združenega kraljestva zmanjšalo s 751 na 705, izpraznjeni sedeži pa bodo na voljo za morebitne nove države članice. Poleg zmanjšanja števila poslancev s predlagano prerazporeditvijo sedežev, ki jo je parlament potrdil minuli teden, bo v naslednjem zakonodajnem obdobju 46 od 73 britanskih sedežev po izstopu ostalo v rezervi.
Del sedežev oziroma vseh 46 bi bilo lahko na voljo za prihodnje države članice, ali pa bodo ostali prazni, da bo institucija manjša. Preostalih 27 britanskih sedežev naj bi si razdelilo 14 držav članic, ki so preslabo zastopane, s čimer bodo odpravljene trenutne neenakosti, med njimi pa ni Slovenije, ostane pri osmih sedežih. Evropski poslanci še poudarjajo, da bo nova razdelitev veljala le, če bo Združeno kraljestvo dejansko izstopilo iz Unije. Če se to ne zgodi, bo do nadaljnjega ostala v veljavi sedanja ureditev. Soporočevalka poročila evropska poslanka ELS iz Poljske Danuta Hübner je dejala, da je potrebno včasih, ko je demokracija kot sistem pod vprašajem državljane ponovno navdušiti nad njo. Upa, da je nova razdelitev sedežev, ki je poštena, objektivna in spoštuje pogodbi EU, korak v pravo smer.
Predlog Odbora za ustavne zadeve, da bi določeno število poslancev izvolili na nadnacionalnih listah v vseevropskem volilnem okrožju, pa je Parlament na glasovanju zavrnil. Da volilna tehnologija odločilno vpliva na razporeditev politične moči, torej gre tudi pri vprašanju o transnacionalnih listah v luči uresničevanja demokracije za resno in usodno vprašanje pa je v luči tega opozoril poslanec iz Slovenije Milan Zver. Dejal je, da demokracija ni zgolj tekmovanje političnih elit za glasove, temveč gre za odgovornost zavezi in povezavi med tistim, ki izvoli in tistim, ki je izvoljen. Predlog za zmanjševaje parlamenta je tako bil sprejet s 431 glasovi za in 182 proti. Potrjena zakonodajna pobuda bo sedaj predložena Evropskemu svetu, ki jo mora sprejeti soglasno, nato pa se bo vrnila v odobritev v Parlament. Sestava Evropskega parlamenta za obdobje 2019-2024 naj bi bila ena od točk na dnevnem redu februarskega neformalnega srečanja evropskih voditeljev.
Bomo nehali premikati uro?
Evropski poslanci so sprejeli resolucijo, s katero od Evropske komisije zahtevajo, da temeljito preuči učinke premika ure dvakrat letno in pripravi predlog sprememb, če bodo te potrebne. Resolucijo je podprlo 384 poslancev, proti jih je glasovalo 153.
Evropska komisarka za promet Violeta Bulc je dejala, da je do te razprave prišlo v pravem času, a je glede spremembe previdna. Pobude državljanov, ki jih prejema evropski parlament pričajo, da so ljudje zaskrbljeni zaradi premika ure ob začetku in koncu poletnega časa, kar se zgodi marca in oktobra. Številne študije niso prišle do skupnega zaključka, vendar pa ugotavljajo negativen učinek na zdravje ljudi. Da je spremembo časa treba koordinirati preko evropskih predpisov, je ob sklepu razprave dejala komisarka Bulčeva. "Nekoordinirane nacionalne spremembe časa tekom leta bi ustvarile zelo pomembne probleme za dobro delovanje našega notranjega trga. Zlasti to velja za prometni sektor. Če se bomo odločili, da bomo nehali spreminjati čas, je potem to treba naredili preko Evropske unije na enoten in sinhroniziran način."
Komisijo so poslanci tako pozvali, naj temeljito preuči direktivo o poletnem času, ki je začela veljati leta 2001, in pripravi ustrezne spremembe, če bodo te potrebne. Obstoječa direktiva predvideva usklajen datum in čas za začetek poletnega časa po celotni EU, namen tega pa je učinkovitejše delovanje notranjega trga. Za ukinitev premikanja ure se zavzema tudi evropski poslanec iz Slovenije Igor Šoltes (Zeleni). Šoltes je po glasovanju dejal, da očitno pomembnih sprememb ne bo. Morda v kakšni državi članici, kot je denimo Finska. A pustimo se presenetiti.
