Mayjeva ne sprejema zahteve EU glede pravic državljanov
Evropska Unija Petra Stopar
V ločitvenem postopku med Brusljem in Londonom prihaja do novih napetosti. Jabolko spora so pravice državljanov Evropske unije v Veliki Britaniji. Bruselj zahteva ohranitev enakih pravic za vse priseljence, tako tiste, ki so že na Otoku, kot tiste, ki bodo tja prišli v t. i. prehodnem obdobju po brexitu. Britanska premierka Theresa May bo to izpodbijala.
Zunanji ministri 27 držav članic so prejšnji teden na zasedanju potrdili izhodišča za nadaljnja pogajanja o izstopu Velike Britanije iz unije, ki so osredotočena na prehodno obdobje. To naj bi trajalo od predvidenega izstopa Velike Britanije konec marca 2019 do uveljavitve sporazuma o novem partnerstvu konec leta 2020.
V tem času morajo biti na zahtevo Bruslja vsem državljanom EU - tudi tistim, ki bodo na Otok prišli po brexitu - do konca leta 2020 zagotovljene vse pravice, vključno s časovno neomejeno pravico do bivališča, dostopom do izobraževanja, pravico do izplačila otroških dodatkov za otroke v tujini in drugimi pravicami do socialnega varstva. »Pozdravljam nova izhodišča ministrov držav članic. Državljani EU, ki se bodo priselili v Veliko Britanijo v času prehodnega obdobja, bodo na podlagi teh zahtev deležni zaščite svojih pravic. Na žalost je britanska premierka Theresa May takšen predlog zavrnila,« je včeraj na skupnem zasedanju pristojnih odborov Evropskega parlamenta povedala poslanka iz Italije in članica odbora za državljanske svoboščine Barbara Spinelli.
Mayjeva je na nesprejemljivost zahteve opozorila med svojim obiskom na Kitajskem. Strinja se, da je treba tistim, ki v Veliko Britanijo pridejo v času, ko je ta še članica EU, zagotoviti vse pravice. To pa po njenem ne velja nujno tudi za tiste, ki bodo na Otok prispeli v prehodnem obdobju, torej po marcu 2019. Dodala je, da bodo njihove pravice še predmet pogajanj.
A član pogajalske skupine Evropskega parlamenta o brexitu in predsednik odbora EP za gospodarstvo Roberto Gualtieri je dejal: »Jasno smo povedali, da ne bomo nikoli pristali na dogovor, ki ne bo zadovoljivo ščitil pravice državljanov. Cilj glede tega je bil in je še vedno zelo ambiciozen, saj kar hočemo, je popolna zaščita vseh sklopov pravic – državljanskih, socialnih in doživljenjskih, za vse državljane EU, na katere vpliva brexit.«
Časnik Financial Times navaja ocene, po katerih bi se lahko na Otok do konca leta 2020 priselilo še več kot milijon državljanov EU, zato je to vprašanje politično zelo občutljivo, navaja STA.
