Dr. Avbelj: Ukrepanje Bruslja po pismu iz Ljubljane bo lakmusov papir
Slovenija
Minister za zunanje zadeve Karl Erjavec je premierju Miru Cerarju predstavil vsebino pisma, ki ga želi poslati v Bruselj in tako sprožiti postopek proti Hrvaški zaradi nespoštovanja arbitražne razsodbe o meji. Vlada bo pismo z elementi tožbe proti južni sosedi pred Sodiščem Evropske unije obravnavala na zaprtem delu redne tedenske seje. Cerar bo nato z njim seznanil še parlamentarni odbor za zunanjo politiko.
O pismu Evropski komisiji so najprej govorili predsedniki koalicijskih strank in vodje poslanskih skupin SMC, DeSUS in SD, ko so se zbrali na pogovorih zaradi kopice zakonov, ki so v zadnjem času romali v državni zbor. Sledil je sestanek Cerarja, Erjavca, ministrov, ki so člani implementacijske skupine za arbitražno razsodbo, ter odvetniške ekipe, ki bo zastopala Slovenijo. Erjavec je dobil zeleno luč za obravnavo pisma na zaprtem delu prve redne seje vlade. Ta ga bo poslala v Bruselj, ko bo vsebino pretresel še pristojni odbor državnega zbora. "Prepričan sem, da mora vlada ob tem, ko bo to pismo poslala Evropski komisiji, sprejeti tudi jasen sklep, da če ta ne bo sprožila ustreznih postopkov, to stori vlada. Zdaj, ko je ta še povsem opolnomočena v svojem ravnanju, bomo sprejeli ta ključen sklep, ki ga lahko nato v času pred volitvami ali po njih izvrši tudi vlada brez polnih pooblastil," je poudaril Cerar.
Pismo Evropski komisiji bi lahko bilo preudarna in smotrna poteza
Po oceni strokovnjaka za evropsko pravo dr. Mateja Avblja bi ta poteza lahko bila preudarna in smotrna, če bo vlada v svojem pismu uspela prepričljivo utemeljiti, da je arbitražna razsodba v določeni meri tudi zadeva Evropske unije. Ob tem je za Radio Ognjišče poudaril, da mora Slovenija vztrajati pri njeni uresničitvi. "Ta arbitražna razsodba je dokončna, je mednarodnopravno dejstvo. Na nek način je bila posledica hrvaških pogajanj za vstop v Evropsko unijo," je dodal.
V zvezi z nadaljnjo vlogo Evropske komisije pri reševanju tega spora je opozoril na ločitev dveh dimenzij - politične in pravne. "Seveda se politično Evropska komisija ne želi postavljati na nobeno stran. Po pogodbah mora zagovarjati skupne evropske nadnacionalne interese, tako da je njeno dozdajšnje ravnanje s političnega vidika razumljivo. A zdaj prehajamo v pravno dimenzijo, zato bo morala izbrati tisto stran, ki bo pravno bolj prepričljiva," je pojasnil dr. Avbelj. Kot je dodal, bo njeno ukrepanje velik lakmusov test. "Če bo Evropska komisija prevzela pregon v tej zadevi, bo verjetnost slovenskega uspeha pred Sodiščem Evropske unije v tej zadevi velika," meni dr. Avbelj. V nasprotnem primeru bo to precejšen udarec za našo državo. "To bo velik znak, da pravo Evropske unije tu ni na slovenski strani. Potem bo tveganje pred Sodiščem Evropske unije dosti večje."
Politična folklora, ki je stara že četrt stoletja
Pozitiven pravni epilog te zgodbe bi bil, tako Avbelj, dober korak na poti konca politične folklore, ki smo ji priča zadnjega četrt stoletja. "Odnosi med sosedama so, kakršni so. Ocenjujem, da je takšno razmerje med državama v zadnjih 25 letih obema kratkoročno politično zelo koristilo. V obeh državah politični razredi izkoriščajo sosedska nasprotovanja za zakrivanje lastne nesposobnosti in slabih upravljavskih rezultatov. Ker gre Hrvaški v tem trenutku v gospodarskem smislu slabše kot Sloveniji, ji ta spor pride bolj prav." Kot še pesimistično ugotavlja Avbelj, se bo ta folklora v političnem smislu gotovo še nadaljevala.
