Svetovalnica: Na varuha človekovih pravic se obrnite pravočasno
Svetovalnica Rok Mihevc
Pravica odložena je pravica odrečena, pravi pregovor. V tokratni Svetovalnici nas je zanimalo, s kakšnimi primeri se ukvarjajo v uradu človekovih pravic. Vprašanj poslušalcev in poslušalk je bilo ogromno, na njih je odgovarjala varuhinja Vlasta Nussdorfer.
Ne prehitro in dovolj zgodaj
Urad je ustanova, ki bdi nad tem, ali državni ter ostali organi pri svojem delu spoštujejo človekove pravice. Nanj se lahko obrnemo takrat, ko že pride do kršitve s strani državnih ali lokalnih organov. »Mnogi pridejo prezgodaj, drugi prepozno. Ko so namreč stvari že pravnomočne, se lahko le ugotovi, da je prišlo do kršitev, vse pa je za stranko že prepozno.« Varuh praviloma ne obravnava zadev, če je od te kršitve minilo več kot eno leto in če niso bile pred tem izkoriščene možnosti pravnih sredstev.
Zato se varuhinji pomembno zdi to, da bi vsak imel dostop do širše brezplačne pravne pomoči. »Včasih malo za šalo, malo za res rečem, da bi danes že skoraj vsak rabil odvetnika, saj so mnogi postopki tako zakomplicirani.«
Vsak si zasluži odgovor
Kar nekaj poslušalcev je opozorilo na neodgovarjanje ustanov. Nussdorferjeva se strinja, da je to osnova. »Dobro upravljanje celotne državne uprave je v tem, da najmanj kar lahko naredi je to, da tistim, ki pišejo, tudi odgovori. Mi vsakič znova apleiramo na vse službe, da vsaj prijazno odgovorijo. To namreč pomeni, da se seznanijo z vsebino. Sama imam svoje strokovne svetovalce in so specialisti za posamezna področja in jim zaupam in odgovarjajo na vprašanje.«
Pooblastila varuha niso v spreminjanju odločbe, pojasnjuje naša sogovornica. »Lahko pa marsikaj opazimo in na to opozorimo. Načelo dobrega upravljanja je tisto, ki narekuje vsem službam, da so prijazne in razumejo stisko ljudi, ne glede na vsebino. Včasih človek ne pričakuje odškodnino, ampak le opravičilo.«
Kar nekaj primerov dobre prakse
Varuh s priporočili, ki jih vsako leto poda Državnemu zboru, opozori na potrebne spremembe na vsakem področju. Kot pravi Nussdorferjeva, so ta priporočila tehtna. »Čeprav nimamo moči, da bi jih sami spremenili, lahko ugotovimo, da nekaj ni pravilno in opozorimo na to. Lahko povem, da je veliko primerov pozitivne prakse. So se že opravičili, spremenili odločitev ali niso zaračunali nekih stroškov, ki bi jih sicer, pa ne bi bilo pravično. To so morda majhni koraki, a ko gledaš celoto vidiš, da je bilo storjeno veliko.«
Obrnite se na varuha človekovih pravic:
Na institucijo lahko pošljete pisno pobudo po pošti (Dunajska 56, 1109 Ljubljana) ali elektronski pošti (info@varuh-rs.si). Lahko pokličete tudi brezplačno telefonsko številko 080 15 30.
Težavam poslušalcev in poslušalk prisluhnite v avdio posnetku:
2.30 – ali se je možno na izvržbo pritožiti
6.00 - pobuda poslušalke, da bi bile odločbe pisane z večjimi črkami
10.00 - o plačevanju gozdnih cest
12.15 - o nezakonitih odločbah in neodgovarjanju
27.45 – slaba izkušnja z varuhinjo pacientovih pravic
30.00 – vprašanje o varstvenemu dodatku
