Papež Rdečemu križu Italije: Človečnost, nepristranskost, nevtralnost
V Vatikan na srečanje s papežem Frančiškom je minulo soboto prišlo približno sedem tisoč članov Rdečega križa Italije. Sveti oče je v govoru opozoril, da je kultura odmetavanja »brezimna kultura«, ki je »brez vezi in brez obrazov«. Skrbi samo za nekatere, s tem ko izključuje druge. Poudariti načelo človečnosti po papeževih besedah pomeni podpirati »miselnost, ki v središče družbenega življenja ne postavlja ekonomskih interesov, ampak skrb za osebe«.
Rdeči križ opravlja po vsej Italiji in v svetu nenadomestljivo delo, s katerim prispeva k širjenju nove miselnosti, bolj odprte in solidarne. Njegovo delovanje si zasluži še toliko več hvaležnosti s strani vsakega državljana, ker člani pomagajo v različnih situacijah, ko se morajo spoprijeti z različnimi težavami in nevarnostmi. Tako v primerih pomoči žrtvam potresov in drugih naravnih nesreč lajšajo preizkušnje prizadetih prebivalcev in so znamenje bližine vsega italijanskega naroda. Enako pomembna je tudi pomoč migrantom med njihovo težko potjo po morju in ko se izkrcajo in upajo, da bodo sprejeti in integrirani. »Roka, ki jim jo ponujate in ki jo sprejmejo, je pomembno znamenje, ki bi ga lahko takole prevedli: 'Ne pomagam ti samo v tem trenutku, da bi te potegnil iz morja in te rešil, ampak ti zagotavljam, da bom ostal in se zavzel zate.',« je dejal papež in pripomnil, da ravno zato njihova navzočnost ob imigrantih predstavlja »preroško znamenje, ki je tako zelo pomembno v današnjem svetu«.
Izpostavil je pomen prostovoljstva. »Poslanstvo prostovoljca, ki je poklican skloniti se k vsakemu, ki se znajde v stiski, in mu ponuditi pomoč na ljubeč in nesebičen način, spominja na evangeljski lik dobrega Samarijana (prim. Lk 10,25-37). Gre za Jezusovo priliko, ki nam s svojim neizčrpnim bogastvom ponuja dragoceno luč za vaše delovanje in vrednote, določene v vašem statutu,« je dejal. Frančišek je nadaljeval, da je prvo med temeljnimi načeli, ki ga izpostavlja statut, »človečnost«, ki vodi v »preprečevanje in lajšanje človeškega trpljenja«. Človečnost, v imenu katere si člani Rdečega križa nalagajo trpljenje mnogih oseb, je ista, ki je spodbudila dobrega Samarijana, da se je sklonil k ranjenemu človeku. Začutil je sočutje in mu postal bližnji. Brez sočutja bi se držal daleč in mož, ki je naletel na razbojnike, bi zanj ostal nek osebek brez obraza.
Vir: Radio Vatikan
