Svetovalnica: Nevroendokrini tumorji težko prepoznavni
Zdravstvo Rok Mihevc
V zdravstveni Svetovalnici smo tokrat govorili o večjem izzivu na področju onkologije – o nevroendokrinih tumorjih. Naša gostja je bila dr. Janja Ocvirk.
Endokirni sistem je nadzorni sistem z notranjim izločanjem in rakave celice se lahko razvijejo iz vsake celice tega sistema. »Tako kot so celice različne, je tudi paleta teh tumorjev zelo različna in dajejo zelo različne simptome. Najbolj pogosti nevroendokrini tumorji so tisti, ki vzniknejo v prebavilih in v pljučih.«
»Natančnega mehanizma o nastanku raka ne poznamo, vemo pa, da je nekaj teh rakov gensko pogojenih in lahko vzniknejo v več različnih organih,« pravi Janja Ocvirk. Nekdo lahko zboli za več različnimi endokrinimi tumorji, ki so lahko povezani z drugimi tumorji. »To so tako imenovane multiple nevroendokirne neoplazije, ki lahko vzniknejo na novo brez nekega vzroka.«
So zelo različni in imajo različno odražanje, pojasnjuje naša sogovornica. »Lahko izločajo najrazličnejše substance in te delajo različne simptome. En redkih je rak, ki vznikne v trebušni slinavki in izloča inzulin, ta pa močno znižuje krvni sladkor. Vsak od teh nevroendokrinih tumorjev lahko izloča sebi lastno substanco, zato je njihova paleta zelo široka.«
Simptomi so zelo neznačilni. »Za tiste, ki jih najpogosteje s tem povezujemo, je lahko nekaj kar sodi v karcinoidni sindrom. To so driska, naval rdečine v obraz, bitje srca, vročina v obrazu... To je povezano z marsičem drugim, saj lahko drisko dobite tudi od neprimerne hrane zaradi okužb z bakterijami in virusi.«
Ključno je zgodnje odkrivanje. »Veliko se jih žal odkrije pozno in na žalost nimamo presejalnega programa za te tumorje. Nikjer po svetu tudi ne obstaja in ne poznamo tovrstnega testa. Kaj je zelo pomembno pri teh in drugih rakih je to, da če ima nekdo težave, ki ne minejo v roku nekaj dni, potem je za to potrebno nekaj dodatno narediti. Prvo je odhod k osebnemu zdravniku, ki bo naredil dodatne teste in bolnika napotil naprej na druge preiskave.«
