Cerkev sv. Jurija
Kristjani se želijo vrniti v Irak
Svet | Marjana Debevec
Po podatkih človekoljubne organizacije »Cerkev v stiski« se je doslej na domove vrnilo približno 30 odstotkov krščanskih iraških begunskih družin. Natančno število kristjanov, ki so ostali v Iraku, ni znano. Pesimistične ocene se gibljejo okoli 200.000 oseb, optimistične pa do 350.000 kristjanov. V domovini so ostali predvsem kristjani iz revnejših slojev, ki si selitve niso mogli privoščiti. Mnogi begunci pa si domov želijo vrniti pred božičnimi prazniki.
»Dokler so v Iraku kristjani, bo tam ostala tudi Cerkev«, je v pogovoru za avstrijsko katoliško agencijo Kathpress dejala iraška redovnica s. Larsa Khazmee, dominikanka, ki deluje v eni izmed bolnišnic v Erbilu, prestolnici avtonomne pokrajine Kurdistan. Red se med drugim zavzema za tiste krščanske begunce, ki so leta 2014 zapustili svoja mesta in vasi na planoti Ninive ter se umaknili pred skrajneži »Islamske države«, zdaj pa si želijo vrnitve na svoje domove. Dominikanke pri tem sodelujejo tudi z mednarodno papeževo človekoljubno organizacijo »Cerkev v stiski«.
Slednja je v adventu pripravila kampanjo z naslovom »Nazaj h koreninam«, s pomočjo katere naj bi omogočili vrnitev 8.000 družin na planoto Ninive. Človekoljubna organizacija pripravlja tudi veliko božično akcijo za otroke in mlade iz begunskih družin. V predmestju Erbila kaldejsko-katoliški prostovoljci v velikem skladišču na tisoče otrokom in mladim delijo božične pakete, v katerih so tople bunde za zaščito pred mrazom, čokolada in – glede na starost – otroško Sveto pismo ali Katekizem. Darilni paketi so namenjeni otrokom različnih veroizpovedi.
Čeprav je »Islamska država« premagana, pa je skrajniška ideologija na tem področju še vedno zelo živa, opozarja s. Larsa. Sicer pa se kristjanka in redovnica odlično razume z muslimanskimi kolegi v bolnišnici, kajti, kot pojasnjuje: »Bolnišnica je območje brez veroizpovedi.«
Upanje pa prinaša tudi novica o ponovni blagoslovitvi cerkve sv. Jurija, ki so jo močno poškodovali in oskrunili pripadniki Islamske države. Popravili so jo s pomočjo prispevka organizacije Cerkev v stiski. Tamkajšnji škof Bashar Matti Warda je poudaril, da ponovno odprtje cerkve predstavlja močno spodbudo za kristjane, da se bodo vrnili na svoje domove.
