Komu služi evropski črni seznam davčnih oaz?
Finančni ministri Evropske unije so v sklopu boja proti izogibanju davkom potrdili prvi evropski črni seznam davčnih oaz. Na tem seznamu, ki je tudi javno objavljen, je sedemnajst držav oziroma jurisdikcij, med njimi Južna Koreja, Namibija, Tunizija, Panama, Mongolija in Združeni arabski emirati. Pripravo črne liste, ki ne vsebuje in priznava davčnih oaz znotraj Evropske unije, pa obsojajo v koaliciji organizacij civilne družbe, združenih v gibanju za davčno pravičnost.
Na črnem seznamu so Bahrajn, Barbados, Ameriška Samoa, Grenada, Guam, Južna Koreja, Macao, Marshallovo otočje, Mongolija, Namibija, Palau, Panama, Sveta Lucija, Samoa, Trinidad in Tobago, Tunizija in Združeni arabski emirati. "Danes smo na ravni EU sprejeli seznam držav, ki ne ukrepajo ustrezno v boju proti izogibanju davkom. Ta črni seznam vključuje sedemnajst držav," je prvi oznanil francoski finančni minister Bruno Le Maire.
Slovenska finančna ministrica Mateja Vraničar Erman ocenjuje, da je sprejeta rešitev pomemben korak naprej v boju proti davčnim goljufijam in proti izogibanju plačevanja pravičnega deleža davkov.
A vsi s tem seznamom niso zadovoljni. Veliko je kritik, zakaj se unija osredotoča na davčne oaze zunaj svojih meja, lastne hiše pa ne uredi, pri čemer se med problematičnimi članicami pogosto omenja Luksemburg. Zunanja strokovna sodelavka za področje davčne pravičnosti pri inštitutu Ekvilib, ki je član mreže Eurodad, Maruša Babnik ocenjuje, da je zaskrbljujoče, da se EU osredotoča na sestavljanje črnih list tretjih držav, namesto, da bi svojo pozornost preusmerila na dejstvo, da je EU v samem središču, ko gre za izmikanje davkom.
