Vlada s sindikalnima skupinama brez dogovora o anomalijah, predlog bo ponudila posameznim sindikatom
Slovenija Andrej Šinko
Vlada in sindikati javnega sektorja na včerajšnji pogajalski seji o odpravi anomalij za zaposlene nad 26. plačnim razredom niso dosegli dogovora. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je pojasnil, da so zato sklenili, da bodo predlog ponudili v podpis posameznim sindikatom. Rok za opredelitev je 12. januar.
Vladna ponudba za odpravo anomalij nad 26. plačnim razredom ostaja 8,4 milijona evrov, na krovnih pogajanjih s sindikati pa niso našli skupnega jezika, da bi predstavniki pogajalskih skupin lahko dogovor parafirali. Ob tem je Koprivnikar v izjavi za medije po seji pojasnil, da so na resornih pogajanjih dosegli dogovor na sedmih področjih od skupno 11, ki jih pokrivajo področne kolektivne pogodbe.
Če bo vlada s tem soglašala, se bo do predloga kolektivne pogodbe opredeljeval vsak sindikat posebej, je pojasnil minister. Kot je napovedal, bo vlada o tem odločala v četrtek, rok za opredelitev sindikatov pa je 12. januar.
Do takrat so pogajanja prekinjena. Nato pa se bo pokazalo, ali obstaja konsenz za kolektivno pogodbo, »sicer se bomo pa ponovno opredeljevali do nadaljevanja pogajanj«, je dodal. Pojasnil je še, da nedvomno ostajajo še vprašanja za pogajanja za naprej, in sicer o primerljivosti zdravniških plač z drugimi poklicnimi skupinami.
Ob tem je spomnil tudi na lanski dogovor, da se bodo s sindikati v letu 2018 pogovarjali tudi o nadaljevanju odprave varčevalnih ukrepov. Tisti ukrepi, za katere je bila predvidena sprostitev s koncem letošnjega leta, pa se bodo v celoti odpravili, ker sindikati niso bili pripravljeni nadaljevati pogajanj o postopnem odpravljanju varčevalnih ukrepov, je pojasnil. Po njegovih besedah to predstavlja dodatnih 43 milijonov evrov stroška za javne finance.
Sindikati razdeljeni, pri zahtevah nasproti vladi ne popuščajo
Vodja pogajalske skupine konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je ocenil, da so pogajanja zabredla v tako velika nasprotja, da težko vidi rešitev. »Konfederacija se bo v prihodnjih dneh do te pat pozicije opredelila in odločila, kako naprej,« je napovedal. S tem, da naj bi vlada na seji sprejela zadnji predlog, ki ga je pripravljena podpisati, in ga posredovala sindikatom v opredelitev, je po Štrukljevih besedah »definitivno nakazala konec pogajanj in opredeljevanje sindikatov po logiki vzemi ali pusti«. Opredeljevanje o kvorumu za kolektivno pogodbo za javni sektor je po njegovih ocenah verjetno vnaprej obsojeno na neuspeh. »Bil bi zelo presenečen, če bi dobili dovolj veliko število glasov,« je dodal.
Ob tem je kot zelo dobro ocenil to, da so predlagali delitev pogajanj o odpravi plačnih anomalij na dva dela, saj so tako vsaj tista pogajanja za zaposlene z najnižjimi plačami, uvrščene do vključno 26. plačnega razreda, zaprli. Za te je sicer vlada namenila dobrih 70 milijonov evrov.
Glede razdeljenosti na sindikalni strani je Štrukelj dejal, da to ni »nič novega pod soncem«. »Tu so stališča po vsebini različna, vendar se da tudi po različnih poteh priti do cilja,« je dejal. Vodja pogajalske skupine sindikatov javnega sektorja, v kateri so včeraj napovedali stavko za 24. januar, Jakob Počivavšek, pa je po pogajalski seji pojasnil, da je bilo njihovo stališče, da nimajo mandata za parafiranje aneksa h kolektivni pogodbi za javni sektor, znano že nekaj časa. Včerajšnja odločitev pa je po njegovih besedah tudi odraz tega, kar je predlagala njihova pogajalska skupina, in sicer da pogajanj ni mogoče ločevati na različne faze, ampak je »treba anomalije odpravljati enotno in hkrati«.
V Počivavškovi pogajalski skupini si namreč za razliko od Štrukljeve želijo, da bi se hkrati z odpravo pogajanj o plačnih anomalijah nad 26. plačnim razredom pogajali tudi o tistih odstopanjih, ki so nastala zaradi višjega vrednotenja zdravniških delovnih mest, kar je tudi ena od stavkovnih zahtev.
Kot je dejal Počivavšek, se sicer v sindikalnih skupinah nekoliko razlikujejo v pogledu na to, kako priti do zaključka teh pogajanj z vlado, vendar ocenjuje, da »glede samih predlogov uvrščanja posameznih delovnih mest med pogajalskima skupinama ni prav velike razlike«.
