Papež pozdravlja budistične menihe
Bo papežev obisk Mjanmara prinesel sadove?
Svet Marjana Debevec
Pred obiskom Bangladeša pa se je papež Frančišek mudil v Mjanmaru, od koder je v zadnjih mesecih v sosednji Bangladeš prebegnilo več sto tisoč pripadnikov muslimanske manjšine Rohingya. Tam se je papež odločno zavzel za spoštovanje človekovih pravic in pravic vseh etničnih manjšin, ki jih je v tej državi sicer kar 135.
Že takoj po prihodu v Mjanmar se je sveti oče srečal z vodjo tamkajšnje vojske, ki nadzoruje kar tri ključna ministrstva – obrambno, notranje in ministrstvo za meje. Tiskovni predstavnik tamkajšnje Katoliške Cerkve je izrazil upanje, da mu je sveti oče izrekel besede, ki bodo prispevale h končanju vojne in nasilja nad etničnimi skupinami.
Zanimivo pa je, da papež v svojih nagovorih v Mjanmarju ni uporabil besede Rohingya, ki predstavlja zatirano muslimansko manjšino. To mu je namreč svetoval tamkajšnji nadškof kardinal Charles Bo. Če bi se papež postavil na stran Rohingov, bi po mnenju analitikov lahko razjezil skrajne budistične menihe, ki bi sprožili nestrpnost tudi do krščanske manjšine. Zato je Frančišek ubral diplomatsko pot. Govoril je o spoštovanju pravic vseh, brez izjeme. Na srečanju z državnimi in kasneje tudi z budističnimi voditelji je posebej izpostavil pomen spoštovanja pravic vseh etničnih skupin in njihove identitete. Kdor je torej želel razumeti njegovo sporočilo, ga je lahko razumel.
Po mnenju kardinala Bo-ja pa najboljše upanje za demokracijo ostaja Nobelova nagrajenka za mir, državna svetovalka Aung San Su Či, ki jo sicer mednarodna skupnost zaradi preganjanja Rohingov trenutno zelo kritizira. Dejansko pa Su Čijeva v primeru Rohingov pravzaprav nima moči, da bi ustavila napade nanje, ker vsa varnostna vprašanja obvladuje vojska.
Papež Frančišek pa je v Mjanmaru posebej opogumil majhno katoliško skupnost – v tej večinsko budistični državi je namreč le odstotek katoličanov. Med sveto mašo, ki se je je udeležilo 150 tisoč ljudi, kar je za Cerkev, ki šteje 700 tisoč vernikov, veliko; mnogi so peš prišli z goratih območij, je poudaril, da kljub še vedno odprtim ranam zaradi nasilja jeza in maščevanje nista Jezusova pot in da Cerkev pomaga vsem, ne glede na versko ali etnično pripadnost.
Obisk Mjanmarja je papež sklenil s srečanjem z mladimi. In tudi to je pomenljivo. Mladi so namreč tisti, ki lahko presežejo stare zamere in se ozrejo v prihodnost.
