Davčna svetovalka Macarol: Razkritja iz rajskih dokumentov so le kaplja v morje
Slovenija | 07.11.2017, 16:22
Te dni prihajajo na dan podrobnosti iz tako imenovanih rajskih dokumentov. Vrstijo se tudi odzivi na razkritja in pozivi k učinkovitejšemu ukrepanju proti izogibanju finančnim obveznostim. Kot je znano, se nekaj spisov, ki jih je objavil Mednarodni konzorcij preiskovalnih novinarjev, nanaša tudi na Slovence.
Za komentar na novo afero, povezano s skritim bogastvom svetovne elite, smo poklicali davčno svetovalko Boženo Macarol. "Da ima svetovna elita skrito bogastvo v off shorih oziroma v davčnih oazah in državah z nizko obdavčitvijo, je splošno znano dejstvo. Znano je tudi, da v teh državah ni velike želje po sporočanju podatkov o tujih naložbenikih njihovim rezidenčnim državam," je spomnila.
Kot kaže, razkritja, kako nekateri politiki, zvezdniki in multinacionalke prek fundacij in fiktivnih podjetij skrivajo svoj denar pred obdavčenjem, ne preprečujejo nadaljevanja takšnega početja. Pred dobrim letom dni so namreč za razburjenje poskrbeli tako imenovani panamski dokumenti, a učinkovitega ukrepanja ni bilo. Po mnenju Macarolove je tako, ker gre le za kapljo v morje. "Te afere so po moji oceni zgolj kamuflaža ali neke vrste kost za še precej bolj nezakonite in pretkane posle podzemlja, ki se vse bolj prepletajo z na videz zakonitimi posli in aktualno politiko."
Da je Evropska unija v boju proti izogibanju finančnim obveznostim naredila veliko, opozarjajo številni njeni predstavniki, med njimi podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis, ki je hkrati priznal, da delo še ni končano. "Upamo, da bo to okrepilo občutek nujnosti pri sprejemanju novih ukrepov."
Da v Sloveniji imamo mehanizme za odkrivanje spornih finančnih transferjev, je poudarila Macarolova, a očitno ni dovolj ne volje ne sredstev za to. Z našega finančnega ministrstva so sporočili, da bodo na podlagi novega zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma predvidoma še ta mesec vzpostavili register dejanskih lastnikov, ki naj bi bil javnosti dostopen januarja prihodnje leto. "To bi bil lahko velik korak, a se bojim, da je tak projekt le pobožna želja naivnih poštenjakov." Macarolova se prav tako boji, da bo tudi tokrat ostalo le pri razkritjih. "Morda bodo našli kakšno posamezno žrtev, ki se je komu zamerila, in jo bodo pribili na sodni križ oziroma jo dali v postopke, drugače se ne bo zgodilo nič posebnega," je prepričana.
