Solidarni z žalujočimi po samomoru

Slovenija | 18.11.2017, 09:45 Marjana Debevec

V Sloveniji danes prvič zaznamujemo mednarodni dan solidarnosti z družinami, ki so zaradi samomora izgubile bližnjega. S tem želijo organizatorji Inštitut Rahločutnost, Zavod Med.Over.Net, Ozara in Zavod Pogreb ni tabu svojcem pokazati, kje lahko dobijo pomoč in jim vliti upanje, da bodo stisko prebrodili in znova zaživeli. Organizatorji z letošnjim novembrom in odpirajo dodatne oblike pomoči, s katerim bi radi prekinili molk, poroča spletni portal druzina.si.

Nekomu je mar zate

Hkrati pa je obračanje k svojcem umrlih zaradi samomora posredno tudi obračanje k tistim, ki se jim zdi, da življenje nima smisla in da zanje ni nikomur mar. Žalujoči svojci dokazujejo nasprotno. Le da je v težkih trenutkih to težko uvideti.

V letu je 2016 kar 371 družin izgubilo svojca zaradi samomora. Torej, vsak dan tako več kot ena slovenska družina izgubi bližnjega. Ocenjuje se, da za vsakim umrlim žaluje 6 bližnjih, to je 2.200 ljudi. V zadnjih 40. letih je tako v Sloveniji več kot 120.000 ljudi izgubilo bližnjega zaradi samomora, kar pomeni, da se je s samomorom med najožjimi bližjimi srečal vsak 15. Slovenec. To nas uvršča na visoko mesto med narodi sveta in kliče po solidarnosti, razumevanju in podpori v širši skupnosti.

Seveda pa smrt ne prizadene le bližnjih, temveč tudi širše sorodstvo, prijatelje, sodelavce, sošolce, terapevte …

Spregovoriti je treba

Samomor je še vedno tabu tema, zato je svojcem težko spregovoriti o svoji travmi. A nujno je prav govoriti, žalovati in predelati travmo. Organizatorji poudarjajo, da je mogoče tudi po tako travmatični izkušnji znova zaživeti normalno. Prav to morajo žalujoči vedeti. Nikakor pa ni prav izogibati se govorjenju in potlačiti, kar se je zgodilo.

Samomor v družini povzroči hudo krizo in stisko. Družinski člani doživijo šok, so zmedeni, pretreseni in primanjkuje jim informacij. Izguba jih obremeni in lahko pusti posledice, kot so posttravmatska stresna motnja, depresija, hud občutek krivde, upad funkcioniranja na različnih področjih, samoobtoževanje, strah, občutki izoliranosti, nerazumljenosti, samodestruktivno vedenje, tudi s povečanim tveganjem za samomor itd.

»Družinski člani potrebujejo primerno strokovno podporo in vodenje, da lahko travmatično izkušnjo predelajo in integrirajo ter razrešijo njen vpliv na sedanjost in življenje v prihodnosti. Če ljudje lahko govorijo o tako hudi travmatični izkušnji, če lahko govorijo o bolečini, če so s sočutjem slišani, sprejeti in razumljeni, potem jim je lažje, ker se razbremenijo,« je povedala mag. Violeta Irgl, specialistka zakonske in družinske terapije, ustanoviteljica in direktorica Inštituta za okrevanje po travmi, psihoterapijo in svetovanje Rahločutnost ter pobudnica in ena izmed organizatorjev mednarodnega dneva v Sloveniji.

Boleče izpovedi na Forumu Med.Over.Net

Še posebej težko je, ko roko nase položijo tisti, ki za seboj pustijo žalujoče otroke in najstnike. Vodja projektov na Zavodu Med.Over.Net Andreja Verovšek to žal dobro pozna, saj je zaradi samomora izgubila očeta. S svojim strokovnim znanjem in osebnim pričevanjem na forumu pomaga svojcem, ki trpijo zaradi izgube po samomoru. »Izguba bližnjega je vedno boleča. To potrjujejo številne osebne zgodbe, ki jih ljudje zapišejo na forumih in zaupajo svoje občutke in razmišljanja drugim anonimnim obiskovalcem. Pogosto to ni dovolj, zato smo na pobudo odprli še poseben forum Za žalujoče po izgubi zaradi samomora, ki je voden in moderiran. Strokovna pomoč na forumu predstavlja eno izmed vstopnih postaj za iskanje informacij in predvsem za pridobivanje prepotrebne podpore in razumevanja«, je povedala. Predvsem okolje lahko veliko pripomore k okrevanju.

Mednarodni dan solidarnosti z družinami, ki so zaradi samomora izgubile bližnjega poteka pod okriljem ameriške zveze American Foundation for Suicide Prevention, ki že vrsto let organizira različne dogodke, s katerimi izražajo solidarnost in opozarjajo na bolečino in stisko, ki jo doživljajo svojci po samomoru bližnjega.

Svojci so z neodgovorjenimi vprašanji in močnimi občutki krivde prepuščeni sami sebi

Onja Tekavčič Grad, ki se ukvarja s pomočjo ljudem v hujših duševnih stiskah in predvsem z žalujočimi po nenadnih smrtih svojca, je povedala, da so vzroki za samomor zelo različni. Ne glede na to pa svojci potrebujejo pogovor in nekateri tudi terapevtsko pomoč.

Predsednik in strokovni vodja programov združenja Ozara, ki ozaveščao problematiki samomora in spodbuja strokovno in laično javnost k pogovoru o tej prevečkrat spregledani in zamolčani temi, Bogdan Dobnik, je opotzoril, da manjkata nacionalna strategija za znižanje števila samomorov in pomoč žalujočim po samomoru bližnjega. Zato so ti s številnimi neodgovorjenimi vprašanji in močnimi občutki krivde pogosto ostajajo prepuščeni sami sebi.

Elvina Babajić, vodja Zavoda Pogreb ni tabu in direktorica pogrebnega podjetja, je poudarila, da je povezovanje organizacij izjemno pomembno za to, da bomo lažje zrušili tabuje in stigmatizacijo, s katero se svojci po samomoru bližnjega soočijo v skupnosti. »Z združevanjem izkušenj in znanja jim bomo lahko ponudili boljšo oporo tudi v pogrebnih podjetjih, saj z njimi prihajamo v stik med prvimi.«

Prižgi svečko solidarnosti in upanja

· Poleg foruma in posebnih prispevkov, ki jih pripravljajo na Med.Over.Net, bodo v Ozara centrih organizirali tematska srečanja in v sodelovanju z Inštitutom Rahločutnost povabili bližnje družinske člane v terapevtske skupine.

· 24. novembra bo izšla knjiga Konec molka: kako naj otroka, ko doživi travmatično izgubo matere ali očeta, podpremo in mu pomagamo, avtorice mag. Violete Irgl in soavtorice Jane Debeljak. Knjiga je prepotrebna, saj Slovenija tako delo potrebuje za razumevanje doživljanja družin in predvsem otrok.

·Na spletni strani Zavoda Pogreb ni tabu bodo objavili članke za žalujoče in pripravili svetovalnico, ki jo bo vodila ga. Barbara Karu ter izdali priročnik za pogrebna podjetja.

· Pripravili pa so tudi skupno simbolno akcijo s pozivom »Prižgi svečko solidarnosti in upanja«, ki si jo lahko vsak izdela doma. Je ekološka. V paketu so osnovni pripomočki in navodila. Svečko lahko prižge sam ali jo podari. Naj bo simbolna podpora vsem, ki trpijo zaradi samomorov. Ustvarjalne pakete lahko prevzamete v večjih slovenskih mestih. Seznam je objavljen na spletni strani www.zavod.over.net.

O samomoru se v knjigah veliko ukvarja Žiga Valetič. Pri Založbi Družina pa je izšla knjiga p. Karla Gržana Prekinjeno življenje, ki govori o samomorilnosti in poskuša iščoče tiho opogumiti: Ne boj se, nisi sam! Vzemi svoj križ in hodi za menoj.