Z mladimi o novih živilih in celični genetiki

Slovenija | 26.10.2017, 18:00 Nataša Ličen

Z mladimi raziskovalci in študenti smo v Mladoskopu govorili o novodobni hrani, o raziskavah na področju celic in genetike. V studio smo jih povabili ob sedemdesetletnici Biotehniške fakultete Ljubljana. Raziskave s področja biotehniških ved in širjenje novih znanj so namenjeni hitrejšemu razvoju tako gospodarstva kot družbe.

V času obstoja fakultete sta obe področji doživeli pomembne spremembe, ustanovljena je bila nova država, prešli smo v tržno gospodarstvo in doživeli gospodarsko krizo, pišejo na spletnih straneh omenjene fakultete. Vse to seveda vpliva na vsebino raziskovalnih in izobraževanih programov fakultete, ki z razvojem novih znanj in veščin ter njihovemu širjenju v gospodarstvo in družbo ostaja center in temelj biotehniških ved v Sloveniji. Biotehniška fakulteta sodi med največje članice Univerze v Ljubljani in slovi po svoji družbeni odgovornosti ter pedagoški in raziskovalni odličnosti.

Martina Podgoršek, aktualna predsednica Študentske organizacije na Fakulteti: »V prvem letniku sem se odločila, da moj študij ne bo samo sedenje pred knjigami, zato sem aktivna tudi na ostalih področjih. Trenutno sem predsednica Študentske organizacije. Želim pa se ukvarjati s pivovarstvom. Sami lahko veliko naredimo in začnemo razvijate svoje ideje, k temu nas spodbujajo tudi na Fakulteti, kjer s številnimi mehanizmi in projekti podpirajo naše delo. Če podpore ne bi imeli, se marsičesa ne bi lotili. Ob spodbudnem in kreativnem okolju pa se lažje razvijamo."

Jure Mravlje, aktualni predsednik Študentskega sveta na Fakulteti: »Od osnovne šole naprej sem vedel, da bo biologija moja izbira, ker me je že od nekdaj zanimala narava, živali, dinamično delo. Moj največji interes pa so želve. Gojim redko ogroženo vrsto grških želv. Če je študent zainteresiran se lahko vključi v marsikaj. Študira lahko vsak, pomembno pa je tudi obštudijsko druženje, da smo proaktivni, da se mrežimo, povezujemo z drugimi, to je najboljša popotnica za življenje, ki je odvisna od nas in naše pripravljenosti narediti več.«

Anže Slukan: »S Sašem sva dejavna na področju ustvarjanja novih živil, novih živilskih izdelkov, predvsem zdravih živil in prehranskih dopolnil. Ustvarila sva tudi novo živilo B-gut, visoko vlakninski prigrizek z vsebnostjo beta-glukanov iz ječmenove moke. Do ideje je v osnovi prišlo zaradi tekmovanja Ecotrophelia, na katerega sva se prijavila in osvojila drugo mesto. Tekmovanje je namenjeno novim eko inovacijam na področju živilstva. Razmišljala sva, česa na trgu na področju živilskih izdelkov ni in ugotovila, da ni ponudbe zdravega prigrizka z visoko vrednostjo vlaknin. Študije so tudi pokazale veliko pomanjkanje vlaknin v sodobni prehrani. Tako sva prišla do končne ideje in ustvarila zdrav izdelek s področja prigrizkov.«

Sašo Rupnik: »Študiram na oddelku živilstva, kjer mi je zelo všeč. Po spletu naključij sem se znašel na tej smeri, saj sem najprej želel biti veterinar. Najina vizija je bila ustvariti prigrizek 21. stoletja, ki so običajno karakterizirani z visoko vsebnostjo soli in maščob. V našem izdelku so te vrednosti izredno majhne, s tem smo želeli najti tudi našo tržno nišo. Zgleda kot zelo tanka, hrustljava ploščica. V dnevnem pakiranju jih je štirinajst, kar zadostuje skoraj polovici priporočenega dnevnega vnosa. Ko jemo to ploščico, se niti ne zavedamo koliko vlaknin z njo vnesemo v telo, ker običajno so vlaknine zelo voluminozne.«

Martina Štampar: »Škoda, ker nista prinesla na intervju kaj za degustirati? Ha, ha. No, za menoj pa je rahlo mešana pot, začela sem študij na mikrobiologiji, trenutno pa sem na doktorski stopnji genetske toksikologije. Moje delo je kompleksno, raziskujem bazično znanost, ki se ne aplicira direktno na človeka. Razvijam nove 3D modele; do sedaj so se celice večinoma gojile v monosloju, ena zraven druge, na njih so se testirale različne učinkovine in se ugotavljalo, če degenerativno vplivajo na naš DNK, jaz pa sem se s skupino lotila razvijanja celic, da rastejo v 3D modelu, ki bi bil čim bolj podoben jetrom. Jetrnim celicam se namreč posvečam. Zavedati se moramo, da so celice naš osnovni gradnih, določene učinkovine jih lahko zelo hitro poškodujejo in pride do dednih poškodb, kar v času svojega življenja ne vidimo ali ne opazimo, se pa prenašajo na naše potomce, nastanejo mutacije in naši otroci, vnuki lahko občutijo poškodbe, ki smo jih mi povzročili. Večino mutacij drugače celice same popravijo, a z leti kakšno tudi izpustijo, in lahko pride do težav.«

Gašper Grubelnik: »Delujem na Inštitutu za patologijo, kjer opravljam doktorat na področju humane genetike. Ukvarjam se z boleznijo rak, predvsem na področju glave in vratu, skušamo odkrivati nove markerje za diagnostiko, da bi bili s čimprejšnjim odkritjem bolezni tudi bolj uspešni pri zdravljenju. Vsi vplivi iz našega okolja vplivajo na naše celice. Rak je na nek način »normalen« v pozni starosti, saj se mutacije tekom življenja kopičijo, starejši kot smo, več je možnosti zaradi okvar v DNK-ju. Ni pa vse tako črno, vsak dan v naših celicah nastajajo napake, imajo pa celice, kot smo že povedali, super sposobnost popravljalnih mehanizmov. Včasih pa kaj spregledajo in se s kopičenjem mutacij to z leti lahko izrazi v zdravstveni težavi. Splošna javnost nima dovolj znanja in so ljudje prepuščeni informacijam, ki so lahko zelo laične in niso prav razumljene oziroma interpretirane. To je velik problem. To je bil tudi namen Poletnih šol, ki jih pripravljamo, širjenje znanja v slovenskem jeziku med širšo javnost. Razvoj mora iti naprej, ne moremo pa vsega metati v isti koš.«