Zasvojenost s pomirjevali in uspavali je med bolj razširjenimi oblikami v Evropi

Slovenija | 24.10.2017, 20:45 Nataša Ličen

Oktober je mesec boja proti zasvojenostim. Pogosteje bomo slišali tudi pesmi o veseljačenju in popivanju. »Spevne pesmi, reklame in zgled podzavestno utrjujejo v naših možganih stališče, da je opitost z alkoholom ali omamljenost z drogo, uspavali, hrano, tudi ideologijo … ali s čim od sto drugih stvari, bližnjica do veselja in sproščenosti«, je v pogovoru za naš radio dejal dr. Jože Ramovš.

Starajmo se trezno

Takšen je tudi naslov priročnika za delo v skupini, ki je izšlo pri Inštituta Antona Trstenjaka. Prof. dr. Jože Ramovš: »Na starost se ne »zapijajmo«, tudi vse druge omame in zasvojenosti na starost so velika nevarnost. Med najbolj razširjenimi v Evropi je zasvojenost od pomirjeval in uspaval. Seveda, človek mora dobro spati. Spanje je zlasti na starost zelo dragoceno. In, ko slabo spimo, hitro posežemo po uspavalih - enkrat, dvakrat ni nič slabega - vendar pa človeka hitro zagrabijo, da jih je treba čedalje več in postane zasvojen. Vsi smo živčni danes, prenapeti in tako naprej in zato za pomirjanje hitro posežemo po tabletah. Ko pa se to začne ponavljati, pa možgani in celoten organizem potrebujeta vedno več. Zaradi tega morda ne bomo umrli, toda starost je zadnje obdobje življenja, ko življenje dozori. In, pomislite, kot bi bila zadnjo tretjino leta ob zorenju jabolk kar naprej noč. Sonca ne bi bilo. Omama je noč. Omama pomeni, da možgani ugasnejo. Puščobna starost, koliko je takšnih. Puščobnost pa rojeva sitnobo, človek ni zadovoljen s seboj in ne z drugimi. Pojavlja se depresija. Zato je tudi toliko samomorov med starimi ljudmi. Imamo le ene možgane, ki so naše najboljše orodje, in te čuvajmo. Zato ne postanimo zaradi katerekoli omame in zasvojenosti otopeli, živi mrliči.«

Bodimo aktivni v skupnosti

Če imamo dobro družbo, če smo v dobri skupini, je to lahko eden od največjih blagoslovov v življenju. Ne samo za mlade, ampak za vse generacije. »Gorje samemu«, so rekli že Rimljani. Skupinsko delo nas izpolnjuje, kakovostno druženje osmišlja. V današnjem času se zdi, da je druženja v skupnosti še največ po trgovinah. Potrošništvo pa je omama. Dr. Ramovš: »Velika vrednota je moč kupiti poceni dobro stvar, ki jo potrebujem. Velika vrednota je, da ponoči spim in da sem miren. Če te vrednote dosegam normalno, ob tem možganov ne bom kvaril, ampak se bodi lahko normalno razvijali naprej. Možgani so edini organ, ki se najbolj razvijajo do konca. Človeški možgani so kot gradbišče, na katerem se vsak trenutek nekaj podira in nekaj gradi. To kar razmišljamo, doživljamo in delamo, to naše možgane podira in gradi.«

Omamljanja je z upokojitvijo vse več

Dr. Jože Ramovš: »Trg za profit danes obvladuje svet, tako potrošniški kot igralniški. Želja po zadetku, po dobitku, zagrabi ljudi. Koliko jih je, ki v pol leta ali v letu dni zaigrajo vse premoženje. Tudi preko elektronskega igranja. Še nisem srečal človeka, ne narkomana, ne pijanca, ki bi se zanalašč omamljal. V omamo in zasvojenost drsimo počasi, in ko smo zasvojeni, se tega ne zavedamo. Preventiva za trezno in zdravo staranje je velika vrednota. Univerzalno zdravilo proti vsem zasvojenostim je poznati sebe. Če se ne poznamo, bomo šli gotovo čez mejo. To ni recept, je splošna ugotovitev. Pogoj za trezno staranje je poznati sebe, kdo in kaj sem? Sliši se abstraktno, konkretno pa pomeni, da je treba poznati svoje potrebe, ne samo telesne - po hrani in po gibanju, ampak tudi svoje duševne, duhovne, socialne in razvojne potrebe. Če v razvoju zastanemo in zablokiramo, je nekaj tako narobe, da se na to odzovemo s stisko. Poznati sebe pomeni poznati vse svoje potrebe in jih znati uravnovešeno uresničevati.«

Pogostost zlorabe alkohola med starejšimi narekuje potrebo po čim prejšnjem sistematičnem ukrepanju na več ravneh. Poleg ustreznejše zakonodaje in spremljajočih političnih inštrumentov je potrebno ozaveščanje o dejavnikih tveganja na širši ravni, hkrati pa je potrebno razvijati učinkovite nove programe za spodbujanje zmernega uživanja alkoholnih pijač, kot pomembnega a sestavnega dela zdravega življenjskega sloga.

Program, ki so ga razvili na Inštitutu Antona Trstenjaka »STARAJMO SE TREZNO«, temelji na samopomoči in prostovoljskem delu.