Svetovalnica: Invazivne vrste ne spijo
Hrana in okolje Rok Mihevc
O invazivnih tujerodnih rastlinah smo govorili v tokratni Svetovalnici. V zadnjem času jih je res veliko, a brez resnega odgovora se ne moremo spopasti z njimi. Kateri ukrepi so potrebni za učinkovit boj, smo povprašali Jano Kus Veenvliet iz Zavoda Simbiozis.
Tujerodne vrste so prišle od drugod in naravno pri nas niso prisotne. In število njih se povečuje, opozarja Jana Kus Veenvliet. »Kar nekaj tujerodnih vrst gojimo na naših vrtovih. Kar ni nič narobe, če ostanejo tam, a med njimi je veliko tistih, ki se razmnožujejo na enostaven način in se širijo zunaj meja vrtov.«
V Sloveniji je 300 vrst tujerodnih, 70 jih uvrščamo med invazivne tujerodne vrste. »Problem je, da je ta invazivnost odvisna od naše sposobnosti zaznavanj okoljske škode. Kar precej je potencialno invazivnih, kar pomeni, da se zavedamo in pričakujemo, da to tudi postanejo.« Veliko jih je škodljivih za naravo, pa tudi za gospodarstvo in zdravje ljudi, pravi naša sogovornica.
Največ težav pri nas povzročajo japonski dresnik, zlata rozga (kanadska in orjaška), ambrozija, veliki pajesen, rdeči hrast, tumbergov češmin, peterolistna vinika, davidova budlerja, robinja. Najbolj opazne so rastline vzdolž vodotokov, saj se najbolj širijo z vodnim tokom kot delčki rastlin ali semeni. In tvorijo strnjene sestoje in so v jeseni, ko najbolj cvetijo, zelo opazne.
Ambrozija ima zelenkaste cvetove, velikokrat pa jo zamenjamo z zlato rozgo. K nam je prišla kot primes mešanica žit in semen za ptice. »Problem pri ambroziji je, da pelod povzroča seneni nahod pri ljudeh, ki so občutljivi in teh je vedno več. Kot tudi število ambrozije, kar še dodatno povzroči večje težave.
Po zakonu so jo lastniki dolžni zatirati in odstranjevati, problem pri tem pa je, ker smo se s tem začeli ukvarjati prepozno. »Ni pa tako lahko tega odstranjevati, čeprav gre za enoletno rastlino. Semena so namreč kaljiva več kot 20 let.« Naša strokovnjakinja tako spodbuja, da naj bodo ljudje pozorni na okolico. »Če bomo rastlino izpulili pred semeni, je naslednje leto ne bo več. Če pa je prisotna že več let, odstranjevanje ni enostavno, zato je potrebno biti vztrajen.«
Odstranjevanje je zakonsko slabo urejeno, razen pri ambroziji nimamo zakonske podlage, da bi kar tako odredili lastniku, da jo odstrani. »Tudi mi smo nemočni. Inšpekcija sicer pokliče lastnika in odredi izkop pri ambroziji, pri japonskem dresniku še ni tako.« Dolgoročno je zemlja z invazivnimi vrstami neuporabna in zemljišče nima cene, je še povedala naša gostja.
