Evropski parlament pripravljen na pogajanja o napotenih delavcih
Svet
V tem mesecu se bodo začela pogajanja z Evropskim parlamentom o občutljivem vprašanju napotenih delavcev. Pristojni ministri članic Evropske unije so po zahtevnih usklajevanjih in številnih preigranih scenarijih pred kratkim le oblikovali izhodišča.
Zakonodaja o napotenih delavcih, uvedena leta 1996, ureja pogoje, pod katerimi lahko delavci, ki delajo v drugi članici Evropske unije, še naprej plačujejo socialne prispevke v matični državi. Eno temeljnih pravil je, da morajo napoteni delavci prejeti vsaj minimalno plačo države, kamor so napoteni, kar lahko vodi v ogromne razlike med plačami napotenih in lokalnih delavcev ter v socialni dumping - nižje plače, cenejše storitve in izkrivljanje konkurence.
Zaradi očitkov o pogostih zlorabah je prišlo pobude za prenovo zakonodaje, cilj je zagotoviti enako plačilo za enako delo na enakem mestu, torej enakovredno obravnavo napotenih in lokalnih delavcev ter podjetij, ob zavarovanju načela prostega pretoka storitev. V pripravi izhodišč na nedavnem zasedanju ministrov Evropske unije, pristojnih za zaposlovanje, so do konca ostala odprta tri vprašanja: najdaljše trajanje napotitve, čas za prenos direktive v nacionalne zakonodaje in vprašanje obravnave voznikov tovornjakov v mednarodnem cestnem prometu. Najtrši oreh je bila obravnava mednarodnega cestnega prometa. Višegrajska četverica, Španija, Portugalska in še nekatere države, med njimi naj bi bila neuradno tudi Slovenija, so želele, da je ta izločen iz direktive o napotenih delavcih. Druga skupina s Francijo in Nemčijo na čelu je temu nasprotovala.
Na koncu je vseeno prišlo do dogovora. "Verjamem, da smo našli uravnotežen kompromis, ki upošteva tako interese napotenih in lokalnih delavcev ter njihovih delodajalcev kot interese različnih sektorjev in poklicev. Ščiti torej pravice delavcev, a ne spodkopava prostega pretoka storitev," je prepričan estonski minister za delo Jevgeni Ossinovski. Z njim se strinja evropska komisarka za zaposlovanje in socialne zadeve Marianne Thyssen. "Gre za jasen znak, da bomo oblikovali pravičnejšo in bolj socialno Evropo z enakimi možnostmi za vse in na vseh področjih življenja." Proti dogovoru so bile Poljska, Madžarska, Latvija in Litva. Irska, Hrvaška in Velika Britanija so se pri glasovanju vzdržale.
