Černe: Ekonomska znanost vse bolj prepoznava človeškost ljudi
Svet
Ekonomska znanost vse bolj prepoznava človeškost oziroma psihološko plat ljudi. S tem se krepi zavedanje pomena interdisciplinarnosti, kar je ob razglasitvi letošnjega Nobelovega nagrajenca za ekonomijo opozoril Matej Černe z ljubljanske ekonomske fakultete.
Kot je znano, je med prejemniki Nobelove nagrade tokrat tudi ameriški znanstvenik Richard H. Thaler - podeljevalci so opazili njegov prispevek k vedenjski ekonomiji, točneje njegovo delo na področju povezovanja ekonomije in psihologije.
Vedenjska ekonomija je bila po Černetovih besedah v ekonomski znanosti do zdaj pogosto spregledana. Številne ekonomske teorije namreč temeljijo na ideji homo economicusa oziroma človeka, ki se odloča racionalno. "Vedenjska ekonomija naslavlja del, ki je vezan na spontane, nepremišljene odločitve, na to, da ljudje nismo vedno tako racionalni, kot bi želeli biti."
Černe ocenjuje, da je za preboj tega področja morda ključno vse večje prepoznavanje pomena interdisciplinarnosti, to je "povezovanja različnih ved oziroma prepoznavanja tega, da nekdo na drugem področju lahko dela stvari, ki lahko informirajo ostale stroke". Vedenjska ekonomija poleg ekonomije in psihologijo združuje še menedžment in podobno. Černe želi, da bi bile psihološke oziroma organizacijsko-psihološke teme v razumevanju ekonomske stroke v prihodnje še bolj prepoznane.
