Adam Casals: Špansko ustavno sodišče povozilo demokracijo na ozemlju Katalonije
Svet
Pred sodišče v Madridu so stopili načelnik katalonske policije, njegova namestnica in še dva aktivista za neodvisnost gospodarsko najmočnejše španske regije. Osumljeni so upora proti državi. Obtožbe proti njim se nanašajo na nemire v Barceloni sredi septembra, do katerih je prišlo, potem ko so španske varnostne sile v prizadevanjih za preprečitev glasovanja izvedle racije v prostorih katalonske vlade. Njen predsednik je svoj nastop v katalonskem parlamentu preložil na torek, potem ko je špansko ustavno sodišče suspendiralo za ponedeljek napovedano zasedanje. Ali namerava takrat razglasiti neodvisnost, še ni znano.
Na špansko ustavno sodišče so se obrnili katalonski socialisti, ki odločno nasprotujejo neodvisnosti najbogatejše španske regije. To je ocenilo, da bi na ponedeljkovem zasedanju katalonskega parlamenta lahko prišlo do kršenja ustave, če bi na njem razglasili neodvisnost, zato ga je začasno odložilo. "Špansko ustavno sodišče je ravnalo napačno. Gre za nezakonito potezo v demokratični državi, ki naj bi spoštovala vladavino prava. Nedopustno je prepovedati redno zasedanje katalonskega parlamenta brez vednosti o tem, kaj se bo tam dogajalo. Dnevni red za ponedeljek namreč ne predvideva razglasitve neodvisnosti. Špansko ustavno sodišče je povozilo demokracijo na katalonskem ozemlju. Temu se ne moremo ukloniti," je bil v pogovoru za naš radio ogorčen posebni odposlanec katalonske vlade v Avstriji, Lichtensteinu, na Češkem, Slovaškem, Madžarskem in v Sloveniji Adam Casals. Kaj se bo dogajalo v prihodnjih dneh, še ni mogel napovedati.
Omenil je veliko vlogo Katoliške Cerkve v Kataloniji pred referendumom in na dan glasovanja ter nedavno sporočilo benediktincev iz samostana Poblet na družbenem omrežju Twitter. "Poudarili so, da je Bog na strani šibkih. V tem primeru so to stari starši, matere, otroci, običajni ljudje, ki niso storili zločina, le želeli so odločati o svoji prihodnosti, a jih je napadla španska policija." Spletni portal Crux je medtem poročal, da je ena od cerkva v manjšem katalonskem mestu po koncu referenduma odprla vrata za štetje glasov. Tamkajšnji duhovnik je skušal ustvariti vtis, da v tistem času daruje sveto mašo, saj varnostne sile ne smejo motiti verskega obreda. Referendum sicer ni razdelil le španske družbe, ampak tudi tamkajšnjo katoliško Cerkev. Škofje pozivajo k dialogu, medtem ko 400 duhovnikov odprto podpira neodvisnost Katalonije.
