Marjan BuničMarjan Bunič
Andrej NovljanAndrej Novljan
Rok MihevcRok Mihevc

Trgovina z ljudmi ostaja velik problem

Slovenija | 18.10.2017, 00:50

18. oktobra Evropa posebno pozornost namenja globalnemu problemu trgovine z ljudmi. Kriminalne mreže namreč trgujejo z ljudmi znotraj posameznih držav kot tudi mednarodno. Žrtve so prisiljene v različne novodobne oblike suženjstva, kot so prisilne poroke, prisilno delo, spolno izkoriščanje, prisilno beračenje, prisilno izvajanje kaznivih dejanj in trgovanje z organi, tkivi in krvjo. Evropski dan boja proti trgovini z ljudmi zaznamujemo tudi v Sloveniji.

Slovenska Karitas opozarja, da humanitarne krize, nestabilne ali vojne razmere, ki so povezane z grobim kršenjem človekovih pravic, posameznike in skupnosti silijo k selitvam. Kot dodaja, so begunci in migranti, še posebej otroci, med tistimi, ki lahko najhitreje postanejo žrtve različnih krutih oblik izkoriščanja. Slovenska Karitas še poudarka, da trgovci z ljudmi svoje žrtve obravnavajo kot predmete, ki jim prinašajo dobičke. Ko so žrtve enkrat ujete v ta krog, je njihovo življenje bistveno prikrajšano za dostojanstveno obravnavo, ki si jo zasluži slehernik.

V državah Evropske unije 21 odstotkov vseh registriranih žrtev trgovine z ljudmi predstavljata prisilno delo in delovno izkoriščanje. A je to le vrh ledene gore, saj razsežnosti problema večinoma ostajajo prikrite. Prisilno delo žrtve izvajajo neprostovoljno, pod grožnjo s kaznijo, pri tem sta ogroženi njihova svoboda in dostojanstvo. Kot še navaja slovenska vlada v sporočilu za javnost, delodajalci v mnogih primerih izkoriščajo socialno ranljivost delavcev in jo zlorabljajo za podrejanje. Podatki raziskovalcev in različnih nadzorstvenih ustanov kažejo, tako naša vlada, da je tudi v Sloveniji v zadnjem desetletju prišlo do postopnega, vendar izredno velikega povečanja števila kaznivih dejanj kršitve temeljnih pravic delavcev, a v nobenem primeru ni bilo ugotovljeno kaznivo dejanje.

V Sloveniji ta dan zaznamujemo z dvema projektoma, ki se vsebinsko osredotočata na trgovino z ljudmi za namen prisilnega dela in delovnega izkoriščanja. Namen prvega je ozaveščanje odločevalcev v javnem sektorju o tveganjih pri najemanju zunanjih izvajalcev storitev, o pogostih kršitvah pravic delavcev, ki so sestavni del poslovnega modela podizvajalcev, ter o odgovornosti naročnika, da zazna in prepozna izkoriščanje, prisilno delo ali celo trgovino z ljudmi. Drugi projekt naslavlja potencialne žrtve delovnega izkoriščanja in prisilnega dela, izvaja ga socialno podjetje Iz principa, ki od danes do 27. oktobra v Ljubljani odpira t. i. sobo pobega, v kateri lahko obiskovalci na lastni koži preizkusijo pasti izkoriščevalskega dela.

V boju proti različnim oblikam trgovine z ljudmi je dejavna tudi Slovenska Karitas. Že od leta 2006 nudi pomoč žrtvam trgovine z ljudmi prek programov, ki jih sofinancirata ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter ministrstvo za notranje zadeve. S preventivnimi delavnicami za osnovnošolce, srednješolce in širšo skupnost želi Slovenska Karitas prispevati k osvetlitvi teme, ki obdaja trgovino z ljudmi.

Vira: Slovenska Karitas, Vlada RS

Slovenija, Cerkev na Slovenskem, Politika, Sociala
Devica Marija (photo: cathopic) Devica Marija (photo: cathopic)

Marijin rojstni dan

Obhajamo praznik Praznik Marijinega rojstva. Zato bo slovesno še posebej po Marijinih romarskih središčih in vseh cerkvah, ki so ji posvečene. Na brezjah bo sveto mašo ob 10.00 daroval koprski ...

Charlie Kirk (photo: Gage Skidmore from Surprise, AZ, ZDA) Charlie Kirk (photo: Gage Skidmore from Surprise, AZ, ZDA)

Charlie Kirk kot glas razuma v tem zmedenem svetu

Združene države Amerike je včeraj pretresel uboj Charlieja Kirka - konservativnega komentatorja in spletnega vplivneža, ki so mu sledili predvsem mladi. Med njegovim nastopom na univerzitetnem ...

dr. Aleš Maver (photo: STA) dr. Aleš Maver (photo: STA)

Je Slovenija poskusni zajec Evropske unije?

Na Bližnjem vzhodu ne izraelska ne palestinska stran ne kažeta posebne pripravljenosti za iskanje trajnega miru. To je za naš radio ugotavljal politični analitik in zgodovinar dr. Aleš Maver.