Nekega dne se prebudimo in ne prepoznamo osebe ob sebi?
Slovenija | 29.09.2017, 11:12 Nataša Ličen
Sanja Lončar, s projekta Skupaj za zdravje človeka in narave, je bila gostja petkove jutranje Svetovalnice na temo dobrega delovanja možganov. Vsebino pogovora smo izbrali v izogib vse številčnejšim dementnim obolenjem sodobnih ljudi. Čez petintrideset let bo imela polovica prebivalstva diagnosticirano demenco, napoveduje statistika. Demenca postaja bolezen vse mlajših. Si lahko zamišljate, kako hud problem je, ko se nekega dne prebudimo in ne prepoznamo osebe ob sebi ali ona ne prepozna nas? Kaj so vzroki, ki načenjajo možgane, kako in s čim lahko preventivno vstopimo v možganske procese in preprečimo razpad možganskih funkcij ter celic? Problem je alarmanten, ker se vseh njegovih razsežnosti še ne zavemo.
Pešanje možganov je že posledica. Če ne spremenimo odnosa, nam tudi najboljši recepti ne bodo koristili.
Luknje v spominu, težje pomnjenje imen in izgubljanje besed, gremo v klet in pozabimo, zakaj in po kaj, to so realnosti, s katerimi se soočajo vse mlajši. Pešanje in drobne začetne okvare v delovanju možganov čutimo in zaznamo, ko je že marsikaj dokončno okvarjeno. Zato ne zapravljajmo časa. Na voljo so številne kakovostne knjige in strokovni članki, ki celostno predstavljajo enega največjih izzivov sedanjega in prihodnjih časov, to je, kako zajeziti pešanje možganov preden opeša ostalo fizično telo. Medicina še zdaj trdi, da je demenca neozdravljiva. Ko že nastopi in je vidna, to drži. Treba pa je vedeti, da živčevje in možgane lahko zelo dobro vzdržujemo, da do demence ne pride, če prepoznamo, kdaj potrebujejo pomoč. Če pa do demence vendarle pride, pa vsaj ne v tako velikem zamahu.
Kako prepoznamo, da možgani potrebujejo pomoč?
Dovolj je, da možgani ostanejo le nekaj trenutkov brez kisika, pa so poškodbe lahko trajne. Za dobro delovanje možganov je pomembnih več stvari, dovolj tekočine - vode, pravilna, sproščena telesna drža, vrat ne sme biti skrčen in tog, saj to onemogoča pretočnost krvi in z njo pritok kisika ter ostalih hranil do možganskih predelov. Če je naš vrat trd in drža sključena ter v krču, s tem zaradi ne prekrvavljenosti počasi dušimo možgane. Ure in ure prisilnega sedenja povzroči veliko škode tudi možganom. Celice začnejo počasi odmirati. Možgansko tkivo se zelo počasi in težko obnavlja. Sanja Lončar: "Mnogi smo si z nekritično uporabo protibolečinskih sredstev, anestezij, poživil in ostalega, povzročili meglo v glavi. To ni realnost vse večjega števila sedemdesetletnikov, ampak se žal s tem srečujejo vse mlajši. Telo v vsakodnevnem rednem nočnem domačem opravilu, ob trdnem spancu, marsikaj popravi, a ni vsemogočno. Spanec je nujen. Ponoči se možgani tako skrčijo, da lahko skozi odprte reže voda dobesedno odplakne odvečne toksične snovi. Zjutraj se zato lahko prebudimo sveži in spočiti."
Možgani morajo biti dobro namočeni, dobesedno plavati morajo v tekočini. Dehidracija, ki je pozimi lahko pogostejša kot poleti, zaradi klime in kurilnih sistemov ter posledično presuhih prostorov, je prav tako nevarna za možgane. Zakaj? Ob dehidraciji telo najprej izčrpa vodo iz možganov, šele nato iz ostalih predelov telesa. Ključna je tudi zadostna količina kisika, nujno je redno gibanje na svežem zraku, toda poskrbeti je treba tudi za kakovosten zrak v zaprtih prostorih, pri čemer nam lahko učinkovito pomagajo tudi določene rastline, ki blokirajo strupe in čistijo zrak, takšne so na primer Praproti, Palme, Taščin jezik, različne Dracene in še mnoge druge, ki so neverjetni čistilci zraka.
Kaj vse uničuje možgane?
Količina strupov, ki jih zaužijemo, še nikoli ni bila večja kot danes, pri tem ne smemo spregledati tudi tako imenovanega koktajl efekta. Glede na količino vseh mogočih uničujočih strupov in težkih kovin, ki so jim izpostavljeni možgani, ob vsem elektro-magnetnem smogu in škodljivem sevanju, je čudno, da le-ti sploh še delujejo. Verjetno se malokdo zaveda, da se vsakič ob tri minutnem telefoniranju, ko tiščimo mobitel k ušesu, odpre možganska pregrada, strupi tako lahko nemoteno zaidejo v možgane. Treba se bo na novo učiti uporabe tehnologije, da nam bo čim manj škodovala. Sanja Lončar: "Brezplačne minute, ki jih ponujajo, to niso, zelo drago jih plačamo, s svojim zdravje. Uporabljajmo naprave, kjer je signal dober. Telefonirajmo raje na prostem, tako bo sevanja čim manj. Tudi v avtu telefoniranje, zaradi premočnega sevanja, ni najbolj modra izbira. Wi-fi povezava je mikrovalovka, ki seva v prostoru. Doma, če le lahko, priklopimo naprave nazaj na žico, izklapljajmo jih ob neuporabi, posebej ponoči. Ne želimo strašiti, saj če bi bilo vse omenjeno tako zelo nevarno, bi nas že zdavnaj ne bilo več. Gre za spoj vsega tega, ki pa lahko predstavlja hudo nevarnost." Zato se osveščajmo in izbirajmo boljše od slabšega. Izbirajmo koliko česa.
Kaj pa maščobe in možgani?
Sanja Lončar: "Pred tisoč leti so že vedeli, da morajo biti možgani za dobro delovanje namaščeni in vlažni. Skoraj petdeset let že vlada mit, da so maščobe škodljive. Degenerirane maščobe so seveda škodljive. Koristne maščobe, ki jih potrebujejo celične ovojnice in kakovosten holesterol, ki je eden od glavnih gradnikov možganov, pa so nujni za njihovo dobro delovanje. Kakovostne maščobe so kratko in srednje verižne maščobe, ki jih telo zlahka prebavlja, to so na primer surove mlečne maščobe, surovo maslo, kokosova maščoba. Postati moramo tudi mojstri razstrupljanja. Tako kot večkrat umivamo zobe, je treba tudi dnevno odplakniti strupe, ki se nabirajo v telesu."
Je demenca bolezen prevelikega ega?
Poleg materialnih vzrokov, ki poškodujejo možgane, poznamo tudi drugačne vzroke. Kaj je tisto, kar delamo korenito narobe? Sanja Lončar: "Demenca je tipična bolezen, ki nastane kot produkt zlorabe razuma in premalo duhovnosti v našem življenju. Demenca je bolezen našega ega. Marsikdo se bo čudil tej trditvi. Če imamo nenehno nepravi vzorec razmišljanja, se bodo nevroni v glavi tako zložili, da se bo tudi, ko bi želeli miselno zaviti drugače, vse odvilo po starem kopitu." Kako je to mogoče? Treba je biti iskren. Najprej do sebe. "Cena za to, da želimo imeti vedno vse prav, je velika. Najbolj nevarno je, da s tem dokončno izbrišemo del lastnega spomina. Velikokrat opisujemo stvari, kot želimo, da bi bile, a v resnici morda niso takšne. Prepričujemo in ne odstopamo od svojega, čeprav je možno tudi drugače. Mnogi pod prisego lažejo. S tem močno poškodujemo svoj razum in če to prepogosto uporabljamo, trajno škodujemo spominu. Prerasti in preseči moramo svoj ego, naučiti se moramo iskrenega opravičila, priznati, da nimamo vedno prav, da smo se zmotili, da ni vse kot si zamišljamo. Veliko ljudi z demenco je tipičen produkt pretrdih razumov in egov, ki na noben način nočejo sprejeti, da stvari niso takšne, kot si oni predstavljajo. O tem se premalo pogovarjamo."
Celosten vpogled v dobro delovanje možganov, v načine, kako skrbeti zanje in kaj v načini življenja spremeniti, da bi možgane čim manj prizadeli, preberite v knjigi Kako ohraniti možgane.
Za še več informacij obiščite spletno stran: http://www.zazdravje.net/novice. Našli boste bogat arhiv vsega, kar so počeli od leta 2008 naprej, objavljenih je čez 10. 000 člankov, tudi video vsebin. Projekt Skupaj za zdravje človeka in narave je eden od največjih nevladnih projektov, katerega namen je osveščanje o odnosu do sebe, do zdravja in do narave, saj kot pravi Sanja Lončar: " Če ne spremenimo odnosa, nam tudi najboljši recepti ne bodo koristili."
