Slovenci smo tudi v pripravi dogodkov s področja kulturne dediščine v vrhu Evrope

Slovenija | 21.09.2017, 12:00 Nataša Ličen

S slovesnim odprtem se v Tolminu to soboto, 23. septembra, začnejo letošnji Dnevi evropske kulturne dediščine in nacionalni projekt Teden kulturne dediščine. Z nadvse pestro, včasih burno zgodovino, neprecenljivimi naravnimi danostmi ter vztrajnimi in srčnimi domačini na širšem Tolminskem ni težko pisati nepozabnih zgodb in ustvarjati nove dediščine.

Voda – od mita do arhitekture

Pri Dnevih in Tednu kulturne dediščine sodelujejo vse slovenske regije in letos zelo dejavno tudi v zamejstvu z več kot tristo dogodki. Organizatorji iskreno upajo na odziv javnosti, da bi uspeli predstaviti pomen dediščine in njeno vrednost. Skupaj z muzeji, galerijami, arhivi in zavodi s področja kulture, knjižnicami, območnimi izpostavami Javnega sklada za kulturne dejavnosti, lokalnimi in krajevnimi skupnostmi, nevladnimi organizacijami, vrtci, šolami in zavzetimi posamezniki so pripravili pester program dogodkov.

Prelistajte programsko knjižico: http://www.zvkds.si/sites/www.zvkds.si/files/uploads/files/dekd_type/dekd_2017_programska_web.pdf

Nataša Gorenc, koordinatorka DEKD: »Ko sem spremljala uspehe naših košarkarjev mi je prišla na misel raziskava, ki so jo naredili ob uspehu naših športnikov na olimpijadi leta 2008 na Japonskem in ugotovili, da smo po doseženih medaljah na določeno število prebivalcev drugi najboljši na svetu. Prav takšno primerjavo sem lansko leto naredila sama, primerjala sem število dogodkov na Dnevih evropske kulturne dediščine na 100.000 prebivalcev, vzela za primerjavo sosednje države in tiste najbolj aktivne, ter prišla do rezultatov, da smo najboljši v Evropi. To je podatek, na katerega smo lahko izjemno ponosni. So pa to samo številke. Pomembno je kaj ljudi, ki organizirajo te dogodke, druži, in to je ljubezen do kulturne dediščine. Spodbuda, močan čut se zazna na zaključnih srečanjih, ki je prava eksplozija pozitivne energije.«

 

»Dnevi evropske kulturne dediščine je projekt 50-ih držav, ki so podpisnice evropske kulturne konvencije, vse skupaj se je začelo pred več kot tridesetimi leti v Franciji z Dnevom odprtih vrat, tej pobudi so sledile še ostale države. Potem je to pod svoje okrilje vzel Svet Evrope, pozneje Evropska komisija, v Sloveniji je že 27-ta izvedba teh dni. Vrata spomenikov se po vsej Evropi odprejo od konec avgusta do sredine oktobra. Teden kulturne dediščine je pa naš državni, nacionalni projekt, katerega temeljni cilj je bolj poglobljeno in didaktično obravnavanje kulturne dediščine v šolah in vrtcih.«

»Voda – od mita do arhitekture« je letošnja tema, ki se navezuje na skupno vseevropsko temo kulturne dediščine »Narava - pokrajina priložnosti. Vsebina je zelo široka, pri naši tematiki smo se povezali tudi z Zavodom za varstvo narave. Voda je vir življenja, živimo ob, na in z vodo. Stare civilizacije so nastale ob vodi, voda je omogočala razvoj mest. Množica tipoloških gesel je povezanih z vodo. Voda nas prežema na vsakem koraku. Po eni strani je kot prepreka zagotavljala varnost, po drugi strani pa lahko veliko nevarnost. Če govorimo o razdelitvi širokega polja kulturne dediščine, od snovne do nesnovne, od premične k nepremični, lahko naštejemo ljudske pesmi, bajke, legende, z vodo je povezano iskanje podzemnih tokov, veliko šeg je povezanih z vodo, znamenja ob izvirih žive vode, umetniški in amaterski motivi, kapnice, vodnjaki, ledenice, stari vodovodi iz macesna in bora, vodni sistemi, zelo zanimivo področje so zapore, podporni zidovi, potem namakalni sistemi, napajališča, perišča, polje gospodarstva od ribolova, pridobivanja soli, do mlinov, žag, fužin, celotna industrija od pivovarstva, usnjarstva, potem plovba, mostovi, vodne poti, brodarstvo, splavarstvo, hodulje kot transportno sredstvo, idrijske »klavže«, potem turizem in rekreacija ter zgodovina vseh teh športov in z njimi povezanih objektov in tako naprej. Z vodo je najbolj povezana tudi podvodna arheologija. Tema je izjemno široka, kar se kaže tudi v številu dogodkov in prireditev v tednu od 23. do 30. septembra. Letos imamo 385 dogodkov, kar je veliko in tudi vsebina je izjemno bogata in raznolika. V Tolminu 23. septembra začnemo s slovesnostjo. Okrog 120 krajev iz vse Slovenije sodeluje, letos so se zelo odzvali tudi zamejski Slovenci.«