Kar pri vzgoji zamudimo, pozneje težko nadomestimo

Slovenija | 13.09.2017, 13:21 Nataša Ličen

Kot pri vsem v življenju, se je tudi pri vzgoji treba odzvati pravi čas. Večji in starejši kot so otroci, težje je spreminjati njihove navade in odzive. Zgodaj urejajmo stvari, potem jih pozneje ni treba več tako pogosto. Bodo pa vedno izjeme.

Tako je v drugi septembrski oddaji Za življenje, za danes in jutri opozoril specialni pedagog Marko Juhant, ki je med drugim spregovoril tudi o vrstniškem nasilju, o pasteh samopromocije deklet, o prevzemanju odgovornosti, o uporabi telefonov v šoli in o odvajanju predšolskih otrok od priljubljenih plišastih prijateljev. Oglejte si spletno stran cmrl.si.

Med številnimi deli Marka Juhanta je njegova zadnja o nasilju in agresiji, ki jo je spisal skupaj z Matejo Tejo Bučinel, zato smo oddajo začeli z vprašanjem o odzivih. Marko Juhant: »Ko smo ustvarjali knjigo Mali nasilnež se je postavilo vprašanje, kaj pa z večjimi? Rad bi opozoril na pomembnost pravočasnega urejanja zadev. Če se zavzamemo in stopimo skupaj, je otrokom veliko lažje. Če smo pri vzgoji vztrajni, lahko uspemo. Vendar, če čakamo predolgo, je vložek ogromen, a so rezultati majhni. Pri mlajših otrocih pa je to drugače, za manj vložnega truda, dobimo večje in boljše rezultate. Če v vzgojo vlagamo pravi čas, so obresti večje.«

Vrstniško nasilje

Marko Juhant: »Na različne oblike nasilja postajamo vse bolj pozorni. V redu je, da se stvarem, ki gredo čez rob, postavijo meje. To je eno, drugo pa, mislim, da je vse več ljudi, ki bodo želeli nasilje na hitro in na vse mogoče načine zmanjšati. A, zgodi se dvoje, del se ga skrije, ker je preveč pod pritiskom in se odvija v tajnosti, drugi del tega boja, dobesedno boja in bitke proti nasilju, pa se bo legaliziral. Ta drugi del me nič manj ne skrbi. Nekateri narodi so že prišli do rezultata, da učenec niti v šolski nalogi ne sme omeniti, da je nekdo nekoga potisnil, ker s tem že promovira nasilje in je zato naloga slabo ocenjena. To je druga skrajnost. O nasilju se tako ne pogovarjajo več, kaj šele, da bi o njem pisali, se izražali in govorili, kaj je ob nasilju nekdo doživel, koga kdo prijavil in podobne stvari. Prav nobena skrajnost, ampak res nobena skrajnost ni primerna. Treba je uporabiti modrost. Všeč mi je bila letošnja akcija policistov zaradi fazaniranja, posamezne šole so imle roko nad tem in so nadzirale stvari. To je dobro. Najslabše je, ko rečejo, pri nas pa tega skoraj ni. Je, a je skrito pod preprogo.«

Telefon v šoli

»Vse več šol uporablja posebne škatle, v katere učenci tik pred začetkom pouka odložijo telefone. Metoda ni nova, prvič sem jo opazil na dolenjski gimnaziji pri profesorju matematike. Otroci telefonov v času pouka ne smejo uporabljati, niso dovoljeni. Tako določa podzakonski predpis. Seveda se bo našel kakšen »kvazi varuh« otrokovih pravic, da otrokom s tem kratimo pravice. A tu nima kaj. Ne gre za pravice, gre za lastnino. Če otrok uporablja telefon pri pouka, se mu ga odvzame in nese v tajništvo. Tam ga lahko dvignejo le straši, ki morajo ponj v šolo. Brez skrbi, takšni starši, ker si morajo za to vzeti prosto uro, morda celo dopust, bodo dobro poskrbeli, da se to ne bo več ponovilo. Šolska vrata so odprta vsem, le novinarji brez dovoljenja ne smejo vstopiti v šolo. Enako menim bi moralo veljati za pravnike. Poznam primere, v katerih so vnesli samo zmedo, na koncu pa vedno plača otrok.«

Današnji čas ali družba je bolj kot za fante zahtevnejša za dekleta

»Za večino fantov še vedno veljajo stare, uveljavljene vrednote, kot sta delo in trud, torej ni ključen samo rezultat. Pri fantih je visoko cenjeno, če so delovni, garaški, če v naloge vložijo trud. Pri dekletih pa ni več tako. Pri njih velja rezultat. Ni dovolj, da je nekam vključena, mora biti kot predstavnica ženskega spola uspešna, priti mora na vrh, ali tik pod vrh. Potem pa je vprašanje, s kom in kako živi. Dekleta so okupirana s tehniko, ki fante bolj privlači v smislu igric in ostale bolj uporabne komunikacije. Dekleta pa z njo izpostavljajo sebe, svoja razmišljanja, čustva in doživetja. Dekleta se na »selfijih« in podobnih kanalih ves čas promovirajo. Odzivov ni nikoli dovolj, vredni so morda le en dan, potem pa se je treba znova promovirati in pokazati, koliko si vreden. Nikoli ni dovolj. Zato se nekateri začno promovirati tudi na zelo neprimerne načine.«

Pogovori s specialnim pedagogom Markom Juhantom vedno presenetijo. Oster um, dobrohotno srce in bogate izkušnje dela z in med mladimi je kombinacija, ki vliva zaupanje. Oglejte si delo in številne knjige, tudi publikacije, katerih avtor je naš sogovornik Marko Juhant na povezavi: Cmrl.si.