Gre za spodkopavanje mirovne politike Aung San Suu Kyi?
Svet
Na zahodni obali Mjanmara, nekdanje Burme, vre že skoraj dva tedna. V tem času je umrlo že več kot 400 ljudi, spopadi so povzročili eksodus od 125.000 do 146.000 pripadnikov muslimanske etnične skupine Rohinga. Potem ko je mednarodna skupnost pozvala h končanju nasilja nad njimi, se je prvič javno odzvala voditeljica vladajoče stranke in Nobelova nagrajenka za mir Aung San Suu Kyi. Kritična je bila do velikanske ledene gore napačnih informacij, ki jih po njenih besedah podajajo tujina in mediji.
Kriza na zahodni obali Burme, ki jo je nekdanja totalitarna vojaška oblast preimenovala v Mjanmar, je izbruhnila 25. avgusta. Agencija AsiaNews poroča, da so jo sprožili borci Rohing, ko so napadli več policijskih in vojaških oporišč. Vladne sile so pojasnile, da so njihove tarče že od lanskega oktobra, zato so se na dejanja bengalskih teroristov, kot so jih poimenovale, odzvale z zakonito akcijo.
Aung San Suu Kyi je po telefonskem klicu turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana, ki ji očital genocid nad pripadniki omenjene muslimanske etnične skupine, sporočila, da se bolje kot večina zaveda, kaj pomeni kratenje človekovih pravic in demokratične zaščite, zato si njena administracija prizadeva braniti vse ljudi. Po njenem je cilj lažnih novic o zadnjih napetostih v interesu tistih, ki želijo razpihniti težave med različnimi etničnimi skupinami. Kot je znano, jo je poleg mednarodne skupnosti in muslimanskih držav h končanju preganjanja Rohing in obsodbi nasilja pozvala tudi najmlajša Nobelova nagrajenka za mir Malala Yousafzai.
Zadnji spopadi so sicer poleg življenj zahtevali tudi eksodus z nemirnega območja, a ne le Rohing, ki se množično zatekajo v sosednji Bangladeš, temveč tudi nemuslimanskih prebivalcev. Te je evakuirala vlada. Številni so pripovedovali o grozodejstvih borcev Rohing, ki naj bi namerno zažigali domove ter pobijali budistično in hindujsko civilno prebivalstvo. Širi se strah pred infiltracijo islamistov, ki naj bi zgodbe o mučenju in zunajsodnih pobojih izkoriščali za novačenje članov za džihad. Po navedbah organizacije novinarjev v izgnanstvu Mizzima News je v ozadju poskus spodkopavanja mirovne politike Aung San Suu Kyi.
