Dr. Andrej Marko Poznič
»Dekonfesionalizirajmo«!
Slovenija | 21.09.2017, 07:30 Tone Gorjup
V Sloveniji straši močna, bogata, vplivna in agresivna, misijonarsko goreča verska skupnost. Njeni misijonarji običajno živijo na račun davkoplačevalskega denarja, raztreseni so po vseh družbenih strukturah. Njihovi misijonarji širijo nestrpnost do drugače mislečih, njihovo delovanje razkraja kohezivnost identitete, tradicij, jezika in kulture. Utrdili so se na okopih »naprednosti«, »razsvetljenstva«, »strpnosti«, »politične korektnosti«, »enakosti«, »človekovih pravic«, »nevtralnosti«, »laičnosti« … Njihov nauk se strni okoli teorije spola in ideologije LGTB-ja.
Nimajo templjev, nimajo Boga, častijo le sami sebe in svoje izmišljotine, za katere pa zahtevajo brezpogojno in nekritično vero. Vse kar prihaja iz njih, moramo drugače misleči sprejeti brez ugovorov in brez odpora, ker je le-to pozitivno, dobro in dogmatično pravilno. Samo oni so strpni, samo oni so politično korektni, samo oni so enaki, samo oni vedo, kaj so človekove pravice, samo oni so razsvetljeni in poklicani, da drugače verujoče poučijo in spreobrnejo, zlepa ali zgrda, v to novo vero.
Ne poznajo množičnih zborovanj in ne obredov, a so napolnili svet s svojim verovanjem. Nova religija brez religije, nove dogme brez razglasitve, nov kler brez posvečenja. Najdemo jih vsepovsod, a nikjer niso kot verska skupnost. Vsepovsod uničujejo normalnost in naravnost ter uveljavljajo samovoljo njihovega prepričanja. Njihova konfesionalna dejavnost je postala uradna v izobraževalnem sistemu. Njihova pristranskost se enači z nevtralnostjo, zato so osvojili in okužili državo, ki tepta človekove pravice, pa ji nihče več tega ne očita. Peljejo nas v novi totalitarizem, v totalitarizem duha, ki je zavezan samemu sebi in praznini. Ta vsepovsod razširjena vera ne ponuja nič. Namesto križa praznino. Namesto slovenstva internacionalizem. Namesto dejstev umotvore. Namesto znanosti mite in legende, ki si jih sproti izmišljajo.
Gorje tistim, ki se ne strinjajo z njimi. S taktiko medijskega linča, zavajanja, opravljanja, obrekovanja, s pravimi grožnjami in tožbami, onemogočijo vsakega, ki se jim postavi po robu, mu zaprejo usta in ga ustrahujejo. Njihova trda pest v svilenih rokavicah je neizprosna. Ljudje so to že razumeli. Spet skrivajo svoje misli, pazijo na svoje besede, nameščajo proti totalitarne maske preživetja. Družba postaja zatohla.
Čas bi bil, da se razglasi to veroizpoved in se prepove njihovo dejavnost v šolah. Konec z LGTB-jevskim pranjem možganov nemočnim otrokom, konec z nasiljem nad drugače mislečimi, konec s kršenjem človekovih pravic in širjenjem človekovih kapric pod to firmo. Konec s financiranjem razno raznih inštitutov, društev, »asociacij«, ki s svojim delovanjem širijo to vero. Konec s tem ideološkim nasiljem!
Si predstavljate, da bi nekdo v parlamentu v imenu državne konfesionalne nevtralnosti države, v imenu »ločenosti Cerkve od države« in v imenu zdrave pameti, sodelovanja, inkluzivnosti drugače mislečih, enakosti pred zakonom, zahteval, da se razglasi to novodobno versko skupnost in potem posledično prepove njihov vstop v šolski sistem? Si predstavljate, da bi morale celo fakultete, npr. ona za socialno delo, filozofski oddelki in seveda »rdeči bunker« FDV, popolnoma spremeniti svoje učne programe, jih odpreti drugače mislečim, prilagoditi znanstvenim merilom, ki ne zanemarjajo dejstev? Si predstavljate, kako drugačna družba bi postali, ko bi konfesionalna nevtralnost bila prav razumljena in ločenost verskih skupnosti od državnih ustanov ne bila razumljena kot izločenost ali dovoljenje za preganjanje, oviranje, nagajanje posameznikov in organiziranih skupin, tudi strank, v državnih ustanovah? Si lahko zamislite, kako dobro bi delo, ko bi državo pojmovali kot pravno urejeno strukturo, ki je v službi vseh, da bi živeli v miru in pravičnosti, v svobodi in odprtosti drug do drugega najprej, potem pa tudi do tujca in priseljenca?
Dokler bodo nekateri obsedeni z osvajanjem države, da bi širili svojo ideologijo, in dokler bodo taisti zlorabljali državno blagajno za uveljavljanje svojega in edino le svojega, do tedaj ne bo pomiritve, ker ena skupina agresivno posega v intimo druge, ko hoče brez pravega razloga in s slabimi argumenti vzeti, kar je človeku najbolj dragoceno in osebno – narodno pripadnost in vero.
Povejmo končno na glas: teorija spola in LGTB ideologija, začinjeni s pravim ateističnim verovanjem, sta sodobni ideološko-konfesionalni dejavnosti, ki sta uspeli zasesti državo in jo spremeniti v svoje orodje. Njihovo sektaško in heretično razlaganje človekovih pravic je pristransko in škodljivo, ker tepta že osnovne in splošne človekove pravice (npr. pravico do življenja, pravico do vzgoje, pravico do svobode vesti in svobode izražanja). Njihova moč izvira iz njihovega plenjenja državne blagajne po prav zanje prirejenih razpisih in gorje, če ne dobijo toliko kolikor pričakujejo. Potem takoj razglasijo, »da so jim kršene človekove pravice«, angažirajo varuhinjo brez hrbtenice in mahajo potem z njenim ničvrednim papirjem, s pravo medijsko gonjo pa vnaprej utišajo in diskreditirajo vsakega, ki jim upa povedati vse to.
A vsak dan je igra bolj prepoznavna in bo zato odpor večine, one normalne in zdrave skupine ljudi, ki plačujejo davke, ki pridno delajo in skrbijo za svoje potomstvo. Ki je povsem zadovoljna, da smo Slovenci, ki ceni svojo vero, jo oznanja, a ne vsiljuje nikomur.
Skupina, brez katere ne more rasti niti pijavka, ki ničesar ne gradi, ampak samo ruši kar sovraži, nima neomejene potrpežljivosti. Zato bi bilo dobro, da ustavijo konje in obrzdajo svojo slo po moči in oblasti. Zaradi svoje in skupne koristi. Dvomim pa, da so sposobni kaj takega, saj ne priznavajo nikogar, še najmanj pa Božjih zapovedi kot vodilo in merilo družbenega sožitja.
Vir: Časnik.si