Rok Hladnik: Ljudje smo zelo rutinska bitja, čeprav vsak zase misli, da je poseben

Via positiva 21. 05. 2026, 14:48 Nataša Ličen

Digitalni svet se vrtoglavo spreminja. V ta vrtinec je vpeto tudi oglaševanje in pretok informacij. V četrtkovem popoldnevu smo se pogovarjali z Rokom Hladnikom, direktorjem in soustanoviteljem ene od vodilnih digitalnih agencij v regiji za posebno zvrst oglaševanja. Pred tem je bil direktor Primorskih novic, kjer je pridobil dragocene izkušnje na področju trženja, medijev in vodenja kolektivov, kar mu omogoča boljše razumevanje različnih poslovnih panog.

V studio je prišel po vrnitvi iz Los Angelesa, kjer je obiskal poslovne partnerje. »Poti so pogoste, je pa res, da jih je po koroni manj, v glavnem so sestanki preko spleta. V živo jih je torej manj, se pa zato slišimo preko različnih aplikacij vsakodnevno. Stisk rok, pogled v oči vseeno ustvari neko cono zaupanja, ki je pri partnerskih odnosih ključno. Tega digitalni svet ne more odvzeti. Slovenija je majhna in si je veliki trg težko predstavljati. Na svojem omrežju X delimo veliko znanja in tega nas ni strah. Znanje se hitro spreminja, zato smo lahko uspešni samo, če sledimo razvoju in če smo v skladu z novostmi. Celotni marketing se vrti okoli vsebin.

Vedno se je treba vračati na začetek, k bistvu informacij. Radio ni mikrofon, ne frekvence, je vsebina in kako z njo doseči poslušalce.

Večino gospodarskega eko sistema krojijo velike blagovne znamke, podjetja - tudi posamezniki, vredni več milijard. Kljub temu, da smo ena izmed petih najboljših »performance oglaševalskih agencij« na to nimamo vpliva. V ozadju so multinacionalke z ogromnimi sredstvi, zgodbami in načrti, ki jih tako ali drugače uresničujejo. Vloga, ki jo imamo mi in jo lahko odigramo pa je, da skušamo sodelovati s tistimi, ki imajo vrednote podobne nam, ki imajo kakovostne in ekološke produkte, dobre za splošno populacijo. Del svobode je tudi, da lahko komu rečeš tudi ne.«

Rok Hladnik je študiral ekonomske vede, a ga je pot zanesla najprej v novinarstvo. »Res je, začel sem že kot dijak in pozneje študent v športnem novinarstvom. To me je zelo zanimalo, spremljanje tekem in dogajanje okrog njih, poročanje in intervjuji z igralci. Potem pa sem sem šel na študij ekonomije na Univerzo v Ljubljani, diplomiral, in nekaj časa delal v prestolnici. Potem pa me je pot zanesla nazaj na Primorsko v Splošno plovbo, ki je bila tudi lastnik Primorskih novic. Ponudila se je priložnost, ko so preko razpisa iskali direktorja časopisa, in sem se prijavil ter mlad, pri sedemindvajsetih, dobil mesto. V petih dobrih letih smo odlično sodelovali z ekipo, začeli nove digitalizacijske postopke, lansirali lastno aplikacijo, kar je bilo v tistih časih nekaj povsem novega.

Časopis sem imel zelo rad, še vedno ga imam. Bil je del vsakdana. Zjutraj smo ga prebrali, potem pa vanj zavili solato ...

Nekateri so videli časopis kot medij, ampak časopis je samo prenosnik informacij. Vsebine so medij, vsebine ustvarjajo novinarji in te vsebine so pač lahko prikazane na različne načine. Dostop do informacij je bil desetletja nazaj drugačen, interneta ni bilo. Zjutraj si čakal časopis, da si prebral, kaj se je zgodilo prejšnji dan ali teden. Zdaj so informacije na telefonu, sekundo stran, vse se dogaja v živo, vse je bistveno hitreje, kot se je odvijalo včasih. Pa vseeno, vsebina je tista glavna stvar. Vsebina nikoli ne bo umrla. Dobivamo poplavo informacij, tudi zaradi umetne inteligence, veliko je orodij in aplikacij, da bi bili čim bolj informirani, vprašanje pa je, če smo tudi bolj kakovostno. Glede izvora informacij in vsebin je dosti enih vprašanj in veliko razpotje.«

»Časopis sem dobro poznal. Po profesiji sem manager-finančnih in sem zato časopis, ki je bil v slabi kondiciji, želel najprej ustrezno finančno sanirati, ostala leta pa smo se usmerili v razvoj, tudi blagovne znamke Primorske novice. Kaj kot znamka pomenijo?, zaupanje, lokalne informacije, vsebine iz tvojih krajev, ki jih drugače ne boš slišal ali se bodo porazgubile in tako naprej. Pa tudi, kako do novih bralcev, pri tem smo uporabili tudi digitalne kanale.«

Ko gledam za nazaj, ni bila samo sreča ali naključje, bilo je veliko vztrajnosti in discipline ter da smo imeli v glavi: "Uspeh je tek na dolge proge". Nič se ne zgodi čez noč.

Flat Circle: »Ta zgodba se je začela, ko sem bil še na časopisu, kjer smo »lansirali« aplikacijo za branje novic, ki je bila tudi nagrajena. Takrat sem se prvič srečal z oglaševanjem na Facebooku, z algoritmi, ki so za tem. Primerjal sem oglaševanje analognih medijev in na drugi strani algoritemski zakup, kar sta bila dva popolnoma ločena svetova. To lahko zelo zasvoji. Kar naenkrat ni bilo treba čakati tedne, mesece na rezultate, ampak smo imeli rezultat že naslednji dan. To me je pritegnilo. Ker smo imeli istočasno tudi nekaj spletnih trgovin, ki smo jih vodili s partnerji, ter ugotovili, da smo kar uspešni v digitalnem marketingu, smo ustanovili agencijo in nudili svoje storitve še drugim.«

Digitalni svet so vzorci, številke. Z orodji lahko velike skupine ljudi predstavljaš na dokaj poenostavljen način, na katere vsebine se odzivajo, kakšni so njihovi pozitivni in negativni odzivi, bi kupili ali ne ... , s temi orodji se dejansko zelo šablonsko postavi celotna populacija. Vsi mislimo, da smo posebneži in unikati, vendar imamo v makro sliki zelo podobne vzorce vedenja in lastnosti. Ljudje smo rutinska bitja kar zadeva naše rutinske navade. Na čustveni, impulzivni ravni je nekoliko drugače. V večini običajev in navad pa smo si podobni. Možgani imajo radi rutino, vse ostalo jim predstavlja stres, ki pa ni zaželen. Algoritmi so zelo dobri v prepoznavanju teh rutin. Ko imamo torej prepoznane miselne vzorce širokega spektra populacije, se jim lahko prilagodimo z vsebino.

Veliko smo delali na razumevanju delovanja zalednih sistemov. Vsa ta socialna omrežja so tako imenovane črne skrinje. Redko kdo od tam zaposlenih, razen programerjev, ve, kaj se dejansko dogaja.

Aplikacije nas dajejo potem tudi v neke balončke, zelo smo omejeni v smislu informiranja. Omejijo nas v vsebine, ki naj bi nam bile všeč. Bolj kot so nam všečne, bolj so enostranske. Za tiste, ki pa si želijo svoja prepričanja dvakrat preveriti, slišati tudi drugo stran ali druge tipe vsebin, pa je to omejujoče. Če se prepustimo samo algoritmu v smislu informiranja, to absolutno ni prava stvar. V prihodnje bo še vedno zelo pomembno zaupanje v vlogo urednika. Zato, v odgovore tudi podvomimo, niso vsi pravilni, z umetno inteligenco se je treba znati pogovarjati, povprašajmo tudi po referencah in preverjajmo odgovore.

Veliko je testiranja. Ta proces se nikoli ne zaustavi. Na drugi strani pa smo skušali tehnično razumeti delovanje teh sistemov, se povezovati in sodelovati s podjetji. Imeli pa smo tudi srečo, ker smo pomagali pri oglaševanju slovenskega podjetja na ameriškem trgu, in s tem dobili priložnost vzpostavitve stika z največjimi. Glavno vodilo ne sme biti: »Hočem biti uspešen!«, ampak uživati v delu, da te posel res veseli. Potem je vse lažje.«