Papež pozdravlja vernike
Papež pri maši v Bogoti: Vsi smo družabniki istega podjetja – domovine
Svet Marjana Debevec
Vrhunec prvega dne papeževega obiska Kolumbije je bila sveta maša v Bogoti. Pri njej se je zbralo več kot milijon ljudi. V nagovoru je spregovoril o evangeljskem odlomku, kjer Jezus nagovarja množice ob Genezareškem jezeru. Njegova Beseda ima namreč posebno moč, saj jo potrjujejo dejanja. Zato je to Beseda, ki zagotavlja varnost na obali kot tudi v nestabilnosti morja, je zatrdil sveti oče in naredil vzporednice s kolumbijskim narodom, ki prav tako hrepeni po besedi življenja.
Papež je v nagovoru izpostavil veliko rodovitnost kolumbijske zemlje, vendar pa je zaznamovana tudi s številnimi sencami. Omenil je krivice in družbene neenakosti, korupcijo, pomanjkanje spoštovanja človeškega življenja nedolžnih, katerih kri vpije v nebo; sence žeje po maščevanju ter sovraštva, ki s človeško krvjo omadežuje roke tistih, ki vzamejo pravico v svoje roke ter sence tistih, ki so neobčutljivi za bolečino tolikih žrtev.
Po papeževih besedah bi se lahko zapletli v dolge razprave in iskanje razlogov za takšno stanje, ko tudi Cerkev ni imela pastoralnih sadov, vendar pa nas to ne bi pripeljalo do rešitve. Bolje je kot Peter, tudi če ni videti sadov, zaupati v Gospoda, je prepričan sveti oče.
Kot Peter, ki je vrgel svoje mreže, so po njegovih besedah tudi mnogi ljudje v Kolumbiji prevzeli pobude za mir in življenje. »V Kolumbiji je na poti ogromna skupnost, ki je poklicana postati močna mreža, ki zbira vse v edinost, tako da dela za zaščito in skrb človeškega življenja, posebej takrat, ko je bolj krhko in ranljivo: v materinem telesu, v otroštvu, v starosti, v primerih posebnih potreb ter družbene izključenosti«, je dejal Frančišek.
Vsi ti ljudje lahko po njegovih besedah oblikujejo žive skupnosti, prežete z evangelijem. »Potrebno je, da pokličemo drug drugega, da drug drugemu pomignemo, kakor ribiči, da znova drugega prepoznamo za brata, sopotnika, družabnika tega skupnega podjetja, ki je domovina«, je zbrane povabil sveti oče in zaželel, da bi na ta čoln poklicali tudi druge, še posebej najšibkejše, da nihče ne bi ostal pod oblastjo viharjev. Zato pa je po papeževih besedah potrebno, da opustimo strahove in sebičnosti, ki nas paralizirajo in odrinemo na globoko, da bomo pravi graditelji miru.
