Boštjan M. Zupančič o splavu, pravicah nerojenih otrok in OZN

Svet | 04.09.2017, 18:45 Petra Stopar

Kot je znano, je vlada minuli teden odrekla podporo pravniku Boštjanu M. Zupančiču pri kandidaturi za Odbor Združenih narodov za človekove pravice, ker je na omrežju Facebook govoril proti splavu. Ob nedavni smrti francoske političarke Simone Veil, ki je v Franciji leta 1975 uzakonila abortus do 12. tedna nosečnosti, je namreč zapisal, da je največja morilka vseh časov in da so zaradi tega milijoni nerojenih otrok ostali in so še vedno prikrajšani za pravno subjektiviteto oz. za pravico do življenja. Ob vsem dogajanju nekdanji dolgoletni sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice ugotavlja, da v omenjenem odboru tako ali tako ne bi »imel kaj iskati«, ker da ta komite pravice nerojenega otroka sploh ne naslavlja.

Vlada je svojo odločitev o umiku podpore kandidaturi prof. dr. Boštjana M. Zupančiča utemeljila z navedbami, da Zupančičeva stališča »ne odražajo stališč te vlade in so v neskladju z zavezanostjo Republike Slovenije k varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, še posebej na področju pravic žensk in enakosti med spoloma, ki predstavljata pomembno prednostno področje delovanja Slovenije, kot tudi z okvirom delovanja odbora ZN za človekove pravice«.

Pika na i za vlado naj bi bil Zupančičev zapis na Facebooku, s katerim je francosko političarko Simone Veil ob njeni smrti konec junija označil za največjo morilko vseh časov, ker je v Franciji uvedla pravico do splava. Ob takojšnjih kritičnih odzivih na svoj zapis v komentarjih je odgovarjal, da je njegovo stališče staro »že najmanj štirideset let«, a ga kot sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice ni mogel objaviti.

Prof. dr. Boštjan M. Zupančič je v odzivu za naš radio vladno odločitev označil za pričakovano, saj je bilo po njegovih besedah »jasno, da bodo to naredili«. Kot dodaja, je vprašanje samo, kako je do tega prišlo. »Tu je neko ozadje, kjer gre za forsiranje nekega drugega kandidata in to forsiranje se je začelo takoj, ko se je našel razlog, da se lahko spotaknejo ob mene,« je navedel enega od dejavnikov. Znano je, da se je za mesto v omenjenem odboru OZN prijavila še dr. Vasilka Sancin. Vlada je bila po Zupančičevi oceni tudi spodbujena k temu, da je bila lahko ogorčena nad tem, kar je napisal. »Potem, ko je stvar eksplodirala, se mi je zdelo logično, da me ne bodo več mogli podpirati,« je dodal.

Sicer pa je povedal, da t. i. odbor OZN za človekove pravice »niti slučajno« ne razpravlja o pravicah nerojenega otroka. Za ta odbor po Zupančičevih navedbah glede na njegov statut obstaja le »pravica žene, varstvo žene v takih situacijah, medtem ko otrok s pravico do življenja v tem kontekstu ne obstaja«. Zato je, kot pravi nekdanji ustavni sodnik, »jasno, da jaz v tem komiteju ne bi imel kaj iskati, ker tisti, ki so v tem komiteju, zastopajo sebe in svoje osebno stališče, in ne vlade«. Vlada po njegovem prepričanju torej ni v stanju, ko bi karkoli narekovala. Ob tem opaža, da se je »cela stvar tudi pri Združenih narodih, in to ne prvič, zapletla v neko situacijo, ki ni resnično v interesu ljudi, se pravi človekovih pravic«.

Na vprašanje, katerim načelom so v primerih, ko je šlo za ali pravice otroka ali pravice ženske, sledili sodniki Evropskega sodišča za človekove pravice, tudi v času, ko je bil sam med njimi, je odgovoril, da se vprašanje pravice nerojenega otroka v Strasbourgu »sploh ni pojavilo v tej obliki«. Ob tem je spomnil na primer Lambert proti Franciji, ko je bil nekdo, ki je bil v popolnem nevrovegetativnem stanju že 7 let, nosilec pravice do življenja, »nihče pa na tem istem sodišču takrat ni niti pomislil na to, da bi se ta logika a fortiori morala nanašati tudi na nerojenega otroka«.

Ali, kot je pravnik za portal Požareport, ki ga povzema Domovina.je, zapisal v argumentaciji svojih zapisov o splavu: »Če je zarodek živo bitje z znaki, ki daleč presegajo vitalne znake Vincenta Lamberta, je očitno, da mora biti takšna deklica ali deček nosilec človekovih pravic, pravice do življenja.« »Zarodek je torej brez dvoma pravni subjekt, naravno pravni nosilec pravic. Ponevedoma je to razglasilo tudi Evropsko sodišče v Strasbourgu,« je dodal.

Zupančič je v pogovoru za naš radio še omenil, da je uzakonitev splava v Franciji povzročila, da je bilo z »demografskega konteksta zradiranih 20 odstotkov populacije«. »Tisti, ki je ta vrata v začetku priprl, pa je za to vsaj delno, če ne popolnoma, odgovoren,« je menil. Opozoril je na zgodovinska dejstva o tem, da je imela Francija vse od leta 1774 možnost t. i. anonimnega poroda, ki ga je zasnoval ustanovitelj Misijonske družbe lazaristov sv. Vincencij Pavelski. »V samostanskem zidu je bila luknja, kamor so lahko žene, ki otrok niso mogle ali hotele vzdrževati, svojega dojenčka položile in je zanj skrbel samostan,« je opisal Zupančič in dodal, da je nato glede na možnost splava število anonimnih porodov upadlo, in sicer na okoli 600 na leto.